10 stvari, ki jih je uničil internet

Ste se kdaj vprašali, kakšno bi bilo življenje brez interneta? Verjetno si je danes zelo težko predstavljati vsakdanjik brez te tehnologije, saj je od interneta odvisno praktično vse. Pa naj bo to delovanje podjetij, prometne infrastrukture, nakupovalnih središč itd. Kljub temu, da je internet revolucionarno spremenil življenja ljudi po vsem svetu, je s seboj prinesel tudi nekaj negativnih posledic. Pa si poglejmo, katerih 10 stvari je internet uničil.

10. Spomin

Obstaja velika verjetnost, da nove generacije ljudi v svojem spominu nimajo tolikšne količine informacij kot njihovi starši, in roko na srce, zakaj bi jih sploh imeli, če pa je vse dostopno z nekaj kliki. V znanosti ta pojav imenujejo kognitivno prelaganje. Gre za proces, v katerem zunanji viri prevzemajo vedno več informacij namesto notranjih. V študiji iz leta 2016 so prišli do ugotovitev, da kar 30 odstotkov ljudi ob povsem običajnih vprašanjih takoj pogleda na internet in niti ne razmišlja o tem, da bi uporabili lasten spomin. Za futuriste je tak pojav zgolj naslednji korak k temu, da bomo internet uporabljali kot vrsto tehnologije, ki bo postala integralni del naših življenj.

9. Produktivnost

Če berete ta članek med delovnim časom, prenehajte oz. preberite do konca (in še nekaj drugih člankov) in potem prenehajte. Obstajajo jasni dokazi, da internet vpliva na produktivnost človeka. Kar 63 odstotkov ljudi poroča o tem, da jih ovirajo e-pošta ali brskanje po spletu, podoben odstotek pa poroča o tem, da se čutijo zelo obremenjene zaradi intenzivnega izogibanja uporabi spleta in maila. Zavedati se moramo, da je internet predvsem v informacijsko kompatibilnih družbah doprinesel k marsikateri delovni nalogi, vendar če govorimo o klasičnih opravilih, temu ni tako.

8. Zaupanje v novice

Včasih je bilo tako, da smo ljudje “plačali za privilegij” biti obveščen s tem, ko smo kupili časopis. Danes je postal dostop do novic veliko lažji in hitrejši, hkrati pa smo lahko vsi soustvarjalci teh novic. Po eni strani to pomeni, da smo tudi vsi neke vrste filtri novic, po drugi strani pa to pomeni širjenje lažnih novic. Končni rezultat tega je, da težko razločimo, komu zaupati. Reuters Institute Digital News Report 2017 ugotavlja, da zgolj 38 odstotkov ljudi meni, da lahko novicam zaupamo, 24 odstotkov jih meni, da družbena omrežja kvalitetno ločijo lažne od verodostojnih novic. Mogoče se komu zdijo te številke ekstremne, vendar dajte na hitro preleteti časovnico Facebooka – in vse vam bo jasno.

7. Kultura oboževalcev

Povezava med oboževalci in zvezdniki je bila že od nekdaj močno prisotna, vendar je predvsem prihod družbenih omrežij položaj še dodatno intenziviral. Danes so glasbeniki, filmski igralci in ostale znane osebnosti bližje kot kdajkoli prej. To je pripeljalo do vse pogostejših primerov nadlegovanj. Toksičnost določenih skupin oboževalcev je lahko za zvezdnike nevarna na tak ali drugačen način. S tem, ko je internet postavil most med eno in drugo stranjo, je močno vplival na celotno zvezdniško kulturo.

6. Javni diskurz

Dejstvo je, da so raznorazni forumi in klepetalnice postale milo rečeno pravo leglo nekakovostnega diskurza in vsebine. Na vsakem koraku lahko srečamo sovražne komentarje, ki prihajajo s strani realnih uporabnikov ali botov, ki so postavljeni namerno, da smetijo pogovor. Glede na podatke Pew Research Centra se diskurz iz spleta hitro prenese na realni, fizični svet, kar nosi potencialno nevarne posledice za vse, ki so vključeni. Primer so na primer ameriške picerije Comet, kjer naj bi prišlo do streljanja prav zaradi lažno vzpostavljenega diskurza na spletu.

5. Zmenkarije

Se še spomnite prihoda prve velike tovrstne spletne strani match.com leta 1995, ali trenutno najbolj popularne aplikacije na trgu, Tinder? Ne glede na to, da Tinder uporablja ogromno število ljudi po vsem svetu, je aplikacija tako kot vse ostale stvari, za seboj potegnila kulturni odpor. Puristi pravijo, da so tovrstne aplikacije uspešne samo zato, ker so se prilagodile modernemu načinu življenja, hkrati pa trdijo, da naj odnosi vzpostavljeni preko Tinderja ali podobnih aplikacij ne bi bilo uspešni na dolgi rok. Ljudje se zanašajo na igrifikacijo aplikacije in z lahkoto prilagajajo svoje profile sebi v prid.

4. Sreča

Ne želimo trditi, da je sreča s prihodom interneta preprosto izginila, temveč obstajajo razlage, da se določeni aspekti sreče spreminjajo oz. premikajo na druge ravni zaradi interneta. Raziskava Emotion iz leta 2017 je pokazala, da so mladostniki, ki preživijo več časa “on-line” manj srečni od sovrstnikov, ki preživijo več časa ob druženju s prijatelji v fizičnem svetu. Že ena ura uporabe interneta naj bi negativno vplivala na srečo posameznika, vendar študija Enabling the information society iz leta 2010 pravi, da je ravno to odvisno od demografije. Recimo ženske in prebivalci držav v razvoju so pokazali pozitivno korelacijo med uporabo interneta in stopnjo sreče.

3. Politika

Družba je danes bolj razdeljena kot nekdaj, prav tako se več ljudi ukvarja s politiko kot pred časom, vse to zahvaljujoč družbenim omrežjem, ki imajo velik vpliv na politiko. Nekateri uporabniki uživajo v tem, da imajo možnost sodelovanja v politični debati, številni pa izkoristijo to isto priložnost za izražanje nestrinjanja, frustracij in to na zelo neposreden, včasih celo nekultiviran način. Glede na rezultate Pew Research Centra približno tretjina ljudi redno objavlja na temo politike, ostali pa se počutijo popolnoma preobremenjeni s strani tovrstnih vsebin in zato nikoli ne objavijo nič.

2. Nadzor ugleda

Včasih ne bi nihče izvedel, če bi naredili kakšno sramotno dejanje, danes pa je lahko to dejanje v živo objavljeno na internetu. PR-ovka Tweeterja je na primer na družbeno omrežje objavila naslednji čivk: “Going to Africa. Hope I don’t get AIDS. Just kidding. I’m white!” Ne glede na to, da je bilo mišljeno kot neslana šala, je zaradi tega izgubila službo, postala je najbolj oblegana tema na Twitterju in doživela kar nekaj spletnega nadlegovanja na ta račun. Vse to se ji je zgodilo med letom v Afriko, kar pomeni, da ni imela niti časa razložiti stvari.

1. Zasebnost

O tej tematiki verjetno ni potrebno izgubljati besed, namreč količina osebnih podatkov, ki jih uporabniki interneta na dnevni ravni puščamo za sabo, lahko čez čas močno udari v nasprotni smeri. Če si morda želimo, da bi lahko napovedali boljše čase zasebnosti, na žalost tega ne moremo pričakovati. S prihodom vse večjega števila naprav IoT, bo količina podatkov samo še večja.