Osnove grafičnega oblikovanja

Razumevanje procesa nastanka določenega oblikovalskega elementa je ključnega pomena za slehernega posameznika. Navsezadnje se z oblikovanjem srečujete v situacijah, ko naročate tisk poslovnih vizitk ali promocijskega materiala. Takrat je že pred začetkom oblikovalskega procesa treba poznati osnovne pojme, ki omogočajo boljšo komunikacijo z oblikovalci in hkrati preprečujejo neljuba presenečenja pri končnem izdelku.

Rastrska in vektorska grafika

Pri rastrski grafiki je sleherna fotografija ali kakršnikoli drugi grafični element na tiskanem materialu ali spletni strani sestavljen iz osnovnih gradnikov, imenovanih pikslov. Iz tega ponavadi izhaja tudi pojem ločljivost, ki jo bomo opisali v nadaljevanju. Kljub temu na prvi pogled pri uporabniku ni mogoče opaziti nobenih razlik. Vaš logotip ali podoben element je videti v obeh primerih podobno.

Razlika nastane takrat, ko želimo prilagoditi grafični element. Na primer logotip podjetja, ki je v manjši obliki na poslovni vizitki in večji pri drugem promocijskem gradivu. Različne velikosti si pridobimo s povečevanjem in zmanjševanjem, vendar se bo končni rezultat bistveno razlikoval v primeru vektorske ali rastrske grafike. Slednja namreč ne dopušča manipulacij z vašim logotipom. Če ga želite povečati, bo slika naenkrat slabše kakovosti oziroma bo postala zrnasta.

Iz tega razloga je vektorska grafika odlična alternativa, saj ohranja kakovost elementa, ne glede na to, za koliko ga povečujete ali zmanjšujete. Sleherno podjetje mora zato poskrbeti, da se vsi elementi iz grafične podobe shranjujejo v vektorski obliki. Na ta način se lahko grafična podoba prilagaja poljubni situaciji in shrani tudi v rastrski obliki.

Najpogostejši grafični element v vektorski obliki so črke. Ne glede na nastavljeno velikost ostanejo v vsakem primeru na enaki kakovostni ravni, brez popačenj ali zrnjenja.

Kdaj uporabljati rastrsko in kdaj vektorsko grafiko?

Na prvi pogled se zdi, da je vektorska grafika v vseh pogledih boljša alternativa od rastrske, vendar to ne drži. Pri fotografijah, ki jih naredite s fotoaparatom ali pametnim telefonom, prevladujejo rastrske oblike datotek. Razlog je preprost. Rastrska grafika omogoča manipulacijo pikslov in s tem grafično oblikovanje fotografij. Tako lahko na primer določeni del fotografije zameglite ali transformirate na kakršenkoli drug način. Pri vektorski grafiki tega ni možno storiti in je najprej treba vektorsko grafiko pretvoriti v rastrsko obliko. Rastrski grafični elementi se pogosto uporabljajo pri tiskanem gradivu. Knjige, revije, oglasni plakati in podobno so sestavljeni iz rastrske grafike.

Vektorska grafika se po drugi strani uporablja za ustvarjanje sleherne grafične podobe, ki ni fotografija. Skice, logotipi in ostali elementi se vsi oblikujejo v vektorski obliki. Vektorska grafika tako predstavlja osnovni gradnik za vse oblikovalske potrebe, saj se ne glede na to, ali gre za digitalne vsebine ali tiskana gradiva, na koncu ustvari rastrska oblika.

DPI in PPI

Oba pojma se uporabljata za izražanje gostote oziroma v končni podobi same kakovosti grafičnih elementov. PPI oziroma število pikslov na inč je popularna merska enota za izražanje kakovosti zaslona, na primer pri pametnih telefonih. Najvišji cenovni razred ponuja zaslone s 300 in več pikslov na inč. Kot uporabnik lahko to hitro opazite, saj se pri nižjem PPI hitro opazijo majhni kvadratki. Manj pikslov pomeni, da so večji, s čimer so njihove meje lažje vidne. Dobro poznana je tudi merska enota megapiksel, ki jo med drugim proizvajalci pametnih telefonov uporabljajo za navajanje kakovosti kamere. Megapiksel tako vsebuje en milijon pikslov.

Z DPI se izraža število pik na inč. Tako kot pri PPI velja tudi za DPI, da višja vrednost pomeni višjo kakovost. V primerjavi s PPI, ki se uporablja pri digitalnih vsebinah, je DPI najpogosteje uporabljena merska enota pri tiskanih grafičnih elementih. Tipična ločljivost za tisk je 300 DPI. Za osnovno komunikacijo z oblikovalci je tako na tem mestu dovolj spoznanje, da se merska enota DPI uporablja za tisk, PPI pa za digitalne vsebine.

Končnice datotek, ki jih je treba poznati

Tretji element, pomemben za osnovno poznavanje oblikovalskega žargona, so končnice številnih datotek, s katerimi se srečujemo vsak dan. Mednje spadajo JPEG, PNG in GIF. Slednja se ravno v tem trenutku nadeja velike priljubljenosti, saj omogoča prikaz animirane slike. Slike zaradi omejitve uporabe barv na 256 ne zavzemajo veliko prostora. JPEG in PNG pa se pogostokrat uporabljata za tiskane in digitalne datoteke. JPEG se pogosto uporablja pri spletnih straneh in tiskovinah, medtem ko datoteke PNG najdemo na primer pri mobilnih aplikacijah, kjer je treba grafični element shraniti v več barvah. Dobro poznane so tudi datoteke PDF, s katerimi so pri Adobeju želeli ustvariti univerzalni način posredovanja grafičnih elementov med računalniki. Glede na pogostost uporabe jim je to dobro uspelo.

Poleg prepoznavnejših je na tem mestu treba omeniti tudi preostale oblike datotek, s katerimi se lahko srečate. Datoteke s končnicami PSD, AI in INDD se nanašajo na Adobejeve programe za oblikovanje, torej Photoshop, Illustrator in InDesign. Poleg tega obstajajo še datoteke TIFF, ki so namenjene za tiskanje fotografij in EPS, s pomočjo katerih se prav tako pripravljajo dokumenti za tisk.

Oblikovalska orodja, brez katerih ne gre!

V tem trenutku so izdelki podjetja Adobe najbolj prepoznavni na področju oblikovanja. Photoshop pozna velika večina uporabnikov, če ne drugega kot način manipuliranja fotografij pri zvezdnikih in modni industriji, ki s tem ustvarja alternativno resničnost popolnih ljudi, brez sleherne, še tako majhne napake na sebi.

Poleg Photoshopa, ki omogoča oblikovanje tako z rastrskimi kot tudi vektorskimi datotekami, je danes na voljo veliko število mobilnih aplikacij, s pomočjo katerih lahko na hitro opravite določene oblikovalske popravke. Instagram (http://bit.ly/1hy7tR6) je z uporabo filtrov poskrbel za masovni sprejem pri slehernem uporabniku, ki – ne da bi se zavedal – oblikuje in izraža svoje oblikovalske veščine.

Omeniti je treba tudi aplikacijo Pixlr (http://bit.ly/19LEodd), ki vam ponuja več kot 600 različnih učinkov, s pomočjo katerih lahko obdelujete fotografije. Izrezovanje, odstranjevanje učinka rdečih oči in številni ostali elementi so vam na voljo brezplačno.