Prihodnost temelji na elektrotehniki in multimediji
Elektrotehnika in multimedija sta del vsakdana in brez njiju ni prihodnosti. Vse veje moderne znanosti ju potrebujejo pri svojem tehnološkem napredku, kjer puščata svoj odtis. Inženirji elektrotehnike in multimedije skrbijo za komunikacije na kopnem, v zraku in vesolju, srečujejo se s podjetništvom in informacijskimi sistemi, blizu pa jim je tudi medicina, kjer z elektroporacijo zdravijo raka. Z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje napreduje avtomobilska industrija, rehabilitacija in fizioterapija temeljita na biomedicinski tehniki, sončne elektrarne in električni avtomobili prispevajo k ekologiji, medtem ko farmacija in prehrambna industrija potrebujeta inženirje elektrotehnike pri načrtovanju sistemov za spremljanje kakovosti produktov.
Inženirji prihodnosti
Doslej je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dokončalo dodiplomski študij več kot 11.000 inženirjev, diplomiranih inženirjev in univerzitetnih diplomiranih inženirjev, podiplomski študij pa je uspešno zaključilo preko 1.100 magistrov in 600 doktorjev znanosti. Vsako leto se v 1. letnik vpiše okrog 400 študentov, ki raziskujejo v laboratorijih z najnovejšo tehnološko opremo in izbirajo med številnimi področji študija: Avtomatika in informatika, Biomedicinska tehnika, Elektroenergetika, Mehatronika, Elektronika, Robotika, Tehniška kakovost, Telekomunikacije in Multimedija. Inženirji so gonilna sila razvoja, elektrotehniki na UL FE pa so med drugim razvili celo postopek zdravljenja rakavega tumorja z elektrokemoterapijo, vse od laboratorijskih poskusov do uspešnega prenosa v medicinsko prakso. Inženirji elektrotehnike razvijajo tudi teleoperacijski robotski sistem, ki nadgrajuje osnovi pristop minimalno invazivne kirurgije in omogoča večjo natančnost operacij. Informacijski sistemi v vozilih, ki so plod dela in raziskav inženirjev elektrotehnike in multimedije voznikom med vožnjo omogočajo komunikacijo, navigacijo in dostop do raznolikih informacij. Inženirji elektrotehnike razvijajo tudi meritve v športu, ter raziskujejo detektorje molekul, ki se lahko uporabljajo za identifikacijo genov, odkrivanje drog ter raziskave kakovosti hrane in vode. Inženirji multimedije razvijajo tehnološke in kreativne tehnike ter znanja za ustvarjanje vsebin, oblik in doživetij, realno okolje pa združujejo z virtualnim.
O inženirskih znanjih že med dijaki
O kariernih priložnostih na področju tehničnih in naravoslovnih poklicev in promociji nadgradnje inženirskih znanj s poslovnimi (inženir+) aktivno govorijo že tudi v vodilnih slovenskih gimnazijah. Gre za pobudo Inženirji bomo!, ki poleg tega organizira tudi poznanstva z zanimivimi in uspešni posamezniki iz poslovnega sveta ter skrbi za navdih, ki ga mladim dajejo prodorna in inovativna podjetja. V treh letih je bilo v okviru nepridobitnega projekta organiziranih 17 dogodkov, gimnazije po vsej Sloveniji so gostile preko 80 izjemnih inženirk in inženirjev, poslovnežev in managerjev, vključenih pa je bilo več kot 1.000 mladih. Pobuda Inženirji bomo! je bila priznana tudi na državni ravni, saj je prof. dr. Janez Bešter, idejni oče pobude, prejel častno pokroviteljstvo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Več si lahko preberete na strani http://spremenisvet.info/.
Prijavi napako v članku