Zaslon na dotik brez dotika

O Leap Motion controlerju smo že pisali. Zdaj je končno na voljo v prodaji in s sabo prinaša obljubo o novih in unikatnih uporabniških izkušnjah. Z njim je možno upravljati računalnik brez zaslona na dotik z mahanjem rok in prstov po zraku. Je ta naprava res začetek nove dobe računalništva? Je vredna 60 € vašega denarja? Vse bo razkrito v tem članku.

Strojna oprema

Leapova strojna oprema je precej minimalistična. Velika je 79 x 30 x 11 milimetrov s svetlečo črno površino na vrhu, ki skriva infrardeče senzorje. Na dnu je črna gumijasta podlaga z logotipom. Rob je v celoti pokrit z aluminijastim obročem z izjemo ene strani, kjer se nahaja USB 3.0 Micro-B priklop. Na sprednji strani je še LED indikator statusa naprave. Poleg naprave prejmete še dva USB kabla. Daljši je dolg meter in pol, krajši pa 60 cm.

Od Kinect senzorjev se ne razlikuje le po velikosti in izgledu. Namesto globinskih kamer uporablja infrardeče senzorje in kamere. Temu zaznavanju gibanja ne zmore konkurirati nobena globinska kamera na tržišču. Zazna lahko vseh 10 prstov hkrati na stotino milimetra natančno z svežino osveževanja, ki je manjša od vašega ekrana.

Namestitev Leapa je preprosta zadeva. Enostavno priklopite en konce kabla v računalnik ali prenosnik, drug del pa v kontroler, katerega postavite tako, da vidi vaše roke. To je lahko pred prenosnikom, ali med tipkovnico in ekranom. Ko ga priklopite, bodo LED diode na napravi zaživele. Nato morate še le prenesti in namestiti Windows ali Mac programsko opremo.

Programska oprema

Delujoča strojna oprema je del pomembnosti. Izdelek je le toliko dober kot aplikacije, ki jih podpira. Razvijalci Leap Motion so zato porabili veliko časa za povezave z razvijalci preko portala Airspace, kjer objavljajo aplikacije, ki so bile razvite za Leap. Ta je sestavljen iz trgovine, kjer lahko pridobite aplikacije, in zaganjača nameščenih aplikacij.

Trenutno je na portalu 54 aplikacij za Windows 7 in 8 ter 58 aplikacij za Mac OS X 10.7 ali novejši. 9 aplikacij je ekskluzivnih za Windows, 14 pa za Mac.

Namestitev

Po instalaciji je treba zagnati aplikacijo Orientation, ki seznani uporabnika z velikostjo zaznavnega prostora in razloži delovanje Leapa. Orientation začne z zaslonom, kjer se pokaže ogrodje 3D prostora, ki je napolnjene s svetlečimi delci. Delci se premikajo, kot da bi bili v vodi in spreminjajo barvo, ko virtualno mahate med njimi. Potem morate narisati svetleče znake z uporabo prsta. Nazadnje boste videli kosti svoje roke s posameznimi sklepi in prsti. Toda ob premiku rok prsti kar izginjajo. Še počasno vrtenje rok povzroča težave v zaznavanju. Ta začetek ni navdušujoč, toda izkušnja se hitro spremeni ob uporabi namenskih aplikacij.

Uporabniška izkušnja

Nadzor namizja razdeli 3D prostor na dve coni. Cona, ki je bližje uporabniku, je namenjena lebdenju, oziroma premikanju miške. Cona, ki je bližje ekranu, pa je namenjena dotikanju. Uporaba je torej podobna uporabi miške, kjer ločimo med premikanjem miške na neko točko in klikom nanjo. Zveni intuitivno, toda vsakič ko premaknete prst proti ekranu, se kazalec na ekranu spusti malo nižje, kar povzroča napačne klike. To se zgodi, ker je zelo težko držati prst popolnoma vodoravno, ko ga odmikate od sebe. Zaradi oblike komolcev se bo ta vedno malo spustil.

Situacija je boljša v aplikacijah, ki ne uporabljajo veliko klikanja, kot je Corel Painter Freestyle. V njej lahko izbirate barve z lebdenjem nad gumbom za par sekund. Kliknete, oziroma dotaknete se le, ko začnete risati po papirju. To odpravi potrebo po natančnem prehodi iz lebdenja v klik, zaradi česar je uporaba te aplikacije dosti lažja. Dokler želite modernistične abstraktne linije, boste veselo presenečeni. Predvsem zato, ker programska oprema zazna ne le položaj vašega prsta na strani, temveč tudi njegovo orientacijo, ki na primer nadzira smer pršenja barve iz pršilca. Poteze na ekranu izgledajo bolj nenatančne, toda to deluje bolj organsko, kot uporaba »stylusa«.

Moti tudi, da pogosto senzor zazna palec kot prst, tudi če ne želite, da ga zazna. Edini zanesljiv način, da to preprečite, je, da ga skrijete v pest. Toda to daje zelo nenaraven in nelagoden občutek.

Kljub temu da se ob daljši uporabi naprave izboljša vaša natančnost z njo, ne bo nikoli dovolj natančna za natančno navigacijo v Windows ali Mac okolju. To je velika pomanjkljivost uporabnosti Leap Motion kontrolerja.

Toda vse ni izgubljeno. Programske posodobitve lahko prinesejo večji nadzor nad odzivi programske opreme na naše geste. Priročna bi bila možnost različnih nastavitev senzitivnosti po različnih oseh, s čemer bi zmanjšali učinek naravno ukrivljenih gibanj rok. Prav tako bi bilo zaželeno ignoriranje palca, da ga ne bi bilo treba skrivati.

Zaključek

Leap Motion kontroler ima velik potencial. Kljub temu da ponuja nov, do sedaj še ne viden, način nadzora računalnikov, ta še ni primerna zamenjava za miško kot primarno napravo za vnos. Razvijalci lahko razvijejo nov uporabniški vmesnik, ki bo bolje izrabil zmogljivosti naprave, toda za zdaj je ta najbolj namenjena predvsem kreativcem. Trenutna zbirka programov je precej omejena, toda z rastjo števila uporabnikov bo raslo tudi število razvijalcev, ki jim bodo posvečali pozornost. Vsak uporabnik pa bo že zdaj našel par aplikacij po svojem okusu. 60 € za vpogled v potencialno prihodnost računalniških kontrol ni slaba kupčija. Toda o tem izdelku ne razmišljajte iz produktivnih ali poslovnih vidikov.