Zakaj ljudje ne zaupajo aplikacijam, ki spremljajo stike z okuženimi?
Aplikacije, ki uporabnikom sporočijo, ali so bili v stiku z okuženo osebo, za zdaj še niso uspele ustaviti Covid-19 pandemije. Strokovnjaki optimistično trdijo, da je še vedno čas, da dotične aplikacije dosežejo rezultate, ki so jih obljubljale.
Po mnenju avtorjev strokovnega eseja v znanstveni reviji Journal so različne aplikacije, ki spremljajo stike z okuženimi z novim koronavirusom vsaj v začetnih fazah uporabe bile deležne nemalo težav. To pa naj ne bi pomenilo, da bi morali povsem opustiti idejo o uporabi teh aplikacij. Avtorji pravijo, da morajo učinkovite aplikacije za spremljanje stikov biti nujno etične, zaupanje vredne, prilagojene na lokalno okolje in odzivne na nove podatkovne vnose.
Kje tiči največji problem?
Moderno javno zdravje se je v času pandemije skorajda v celoti naslonilo na spremljanje stikov in digitalne aplikacije so obljubljale, da bodo v boju proti Covid-19 bistveno pomagale. V začetni fazi pandemije so vlade in podjetja po vsem svetu intenzivno razvijale tovrstne aplikacije, ko del masovnega boja proti širjenju virusa. Celo tehnološka giganta Google in Apple sta se pridružilatemu boju. Zdaj, ko pandemija traja skoraj eno leto, pa na plano prihaja kar nekaj napak znotraj aplikacij, rezultati so slabi in uporabniki nezadovoljni. Stopnja prenosov aplikacije je majhna, stopnja uporabe pa še manjša. Tukaj dodajmo še nekaj ostalih logističnih ovir in hitro lahko vidimo, da stvari niso takšne, kot smo si jih želeli oz. kot so nam bile obljubljene. Spremljanje stikov, tako ročno, kot avtomatizirano, še vedno ne prinaša rezultatov, ki so potrebni na ravni večjega obsega. Raziskave kažejo, da ljudje neradi zaupamo svojih podatkov zdravstvenim ustanovam in organizacijam, prav tako pa zelo neradi odgovarjamo na telefonske klice, ko nas klične neznana številka (kot to počnejo zdravstvene ustanove) – to je samo dodatna ovira pri uporabi aplikacij.
Kako se na drugačen način lotiti zadeve?
V svojem eseju avtorja Alessandro Blasimme in Effy Vayena, bioetika na v ETH Zürich v Švici pišeta, da je ena najbolj pomembnih sestavin, ki manjka v “enačbi” reševanja situacije, “odzivno vladovanje”. Po njunem mnenju vse temelji na kolaboraciji in lokalnem pristopu. Zapisala sta še, da je potrebno prenehati s centraliziranimi, “top-down” kampanjami in strategijami, ki se ne skladajo z lokalnimi potrebami. Čas je za lokalna partnerstva, čezmejno sodelovanje in medčloveško sodelovanje, na katerega v težkih časih hitro pozabimo.
Končna ocena?
O učinkovitosti in razvoju aplikacij, ki spremljajo stike z okuženimi, obstaja še precej neodgovorjenih vprašanj. Kljub temu pa je namesto popolne opustitve uporabe dotičnih aplikacij, ali še bolj masovne promocije le-teh, čas za evalvacijo in ponovni razmislek. Spremljanje stikov na tak nov način je zgolj del seta orodij, kateremu pripada znanstvena podlaga, vse skupaj pa mora temeljiti na zaupanju in odnosu med uporabniki, vladami in tehnologijo.
Prijavi napako v članku