Navidezna resničnost v računalniških igrah

Navidezna resničnost je danes zelo uporabna zadeva, vsaj kar se tiče sistemov, s pomočjo katerih se lahko dosežejo znatni prihranki pri simulaciji realnosti, ki se prikazuje s pomočjo določene strojne in programske opreme. Govorimo seveda o simulacijah namenjenih letenju, vožnji avtomobilov, podmornic, prikazovanju davno izumrlih dinozavrov, ninja želv in podobno. Zgodovina navidezne resničnosti pri igrah žal ni tako rožnata. Problem leži predvsem v tehnološki zaostalosti nekdanje strojne opreme, natančneje v sami komercializaciji opreme pri igrah, ki bi bila enostavno predraga.

Nintendo 3DS je ena izmed zadnjih novosti v igralniški industriji, ki bi, če bi nekoliko raztegnili definicijo, zaradi svojega 3D prikazovanja iger še lahko spadal v skupino virtualne resničnosti. Prava navidezna resničnost bi bila tista, pri kateri bi se igralec dobesedno potopil v igro, kar pomeni, da zgolj tridimenzionalno prikazovanje iger še ne ustreza omenjenemu pojmu. V tej retro dozi vam predstavljamo prikaz Nintendo Virtual Boya, prve Nintendove konzole, ki si je upala v svet navidezne resničnosti. Za neuspeh omenjene konzole ste verjetno že slišali; no, za podrobnejši opis te vam ponujamo ogled video prispevka precej znanega Angry Video Gamer Nerda.