Varno spletno nakupovanje s pametnimi karticami Banke Koper

Banka Koper je svojim komitentom kot prva banka v Sloveniji ponudila možnost varnega spletnega nakupovanja, ki je sedaj mogoče tudi z debetno kartico Activa-Maestro.

Banka Koper s celotnim naborom pametnih kartic, tako debetnih kot kreditnih – Activa-Maestro, Activa-Visa ter Activa-MasterCard in Activa-Visa Electron – komitentom omogoča varno spletno nakupovanje. Pri spletnem nakupu je bilo treba do sedaj trgovcu posredovati številko kartice, njeno veljavnost in trimestno kodo, od sedaj pa se transakcija izvede z uporabo enkratne kode, ki jo imetnik ustvari s pomočjo čitalca pametnih kartic, pametne kartice Banke Koper in svoje PIN-kode.

Kupec v spletni trgovini možnost varnega nakupa prepozna po logotipih programov avtentikacije MasterCarda in Vise – SecureCode in VerifiedByVisa. Tak način identifikacije imetnika zagotavlja trenutno najvarnejši način uporabe plačilnih kartic pri nakupih prek spleta, zagotavljajo pri Banki Koper. Spletnemu trgovcu onemogoča vpogled v podatke komitentove plačilne kartice, podatki pa se prav tako ne hranijo več pri njem. Med plačilom je namreč kupec preusmerjen na zaščiteno spletno stran Banke Koper, ki opravi avtorizacijo njegovega nakupa v realnem času.

“Tovrstno spletno nakupovanje je že omogočila spletna trgovina www.aperio.si, v postopku implementacije rešitve pa je še skoraj 20 slovenskih spletnih trgovcev. Predvidevamo, da se bodo do konca letošnjega leta za inovativno rešitev odločili vsi spletni trgovci, ki še uporabljajo staro platformo, teh je okoli 65,” je dejal Gojmir Nabergoj, vodja projekta pametne kartice v Banki Koper.

V Banki Koper so prepričani, da se bo število nakupov v slovenskih spletnih trgovinah povečalo. Po podatkih Eurostata za lansko leto je namreč 18 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta kupovalo prek spleta (leta 2004 11 odstotkov), medtem ko je povprečje v državah članicah (EU25) za 2005 36 odstotkov, v letu prej pa 33. V primerjavi s slovenskimi spletnimi kupci (18 odstotkov) je bil lani ta delež v Italiji in na Slovaškem 11 odstotkov, v Belgiji 20, Nemčiji 50, v Avstriji 34, na Švedskem pa 45 odstotkov. Rezultati raziskave so na voljo na spletni strani projekta RIS (Raba interneta v Sloveniji).