V prihodnosti bomo podatke shranjevali kar v DNK

Znanstvenikom je prvič v zgodovini uspelo določene podatke shraniti v DNK. Šlo bi naj za 53.000 besed, 100 slik in računalniški program, ki so ga uspešno shranili s pomočjo uporabe genetskih materialov. Kot vemo je deoksiribonukleinska kislina bolj znana pod kratico DNK, kemikalija, v katero se shranjujejo genetska navodila pri skoraj vseh živih organizmih, njene kapacitete pa so praktično neomejene. Samo v en gram te kislina lahko namreč shranimo do 455 milijard gigabajtov, kar je več kot 100 milijard standardnih DVD ploščkov. Raziskovalci pri tem poudarjajo, da stroški DBK kodiranja padajo tako hitro, da bo že v naslednjih 10 letih metoda cenejša od običajnih digitalnih metod, ki jih poznamo danes. Čeprav so kapacitete precej impresivne, pa je hitrost bolj kot ne slaba. Raziskovalci so namreč za shranjevanje 5,27 megabajtov podatkov potrebovali kar nekaj dni, vendar pa pri tem dodajajo, da hitrosti zapisovanja konstanto rastejo.

DNK ima pred tradicionalnimi mediji za shranjevanje podatkov precej prednosti. Tega je namreč mogoče enostavno kopirati, hkrati pa je obstojen tudi na veliko daljše časovno obdobje. Seveda ima DNK tudi svoje slabosti, poleg počasnosti pa so najbolj moteče številne napake. Prav tako podatkov ni mogoče prepisovati, kar pa pri tako veliki kapacitetah sploh ni ovira. Cene naprav za zapisovanje podatkov v DNK so za enkrat še povsem nekonkurenčne, vendar le-te v zadnjih letih drastično padajo, kar pomeni da lahko že v bližnji prihodnosti pričakujemo popolno komercializacijo omenjene tehnologije. Vsa testiranja niso vključevala nobenih živih bitij. Pri tem spomnimo še na problematičnost biološke funkcije celic, ki lahko med samimi postopki mutirajo. Seveda če je cilj zgolj shranjevanje podatkov, potem potreba po kakršnih kolih celičnih postopkih odpade.