Umetna inteligenca v resnici ni tako popularna, kot se zdi

Najnovejša študija Inštituta Reuters in Univerze Oxford razkriva, da umetno inteligenco, kot je ChatGPT, redno uporablja le majhen delež ljudi, pri čemer izstopajo mladi med 18 in 24 leti starosti. Kljub velikim vlaganjem in pozornosti umetna inteligenca še ni postala del vsakdanje rutine večine. Javnost pa je glede njenega vpliva precej pesimistična.

Študija tako kaže, da tako zelo opevano umetno inteligenco v resnici uporablja le peščica ljudi. V raziskavi je sodelovalo 12.000 oseb iz šestih držav, najbolj izstopajoč podatek pa je, da v Veliki Britaniji orodja, kot je ChatGPT, na dnevni ravni uporablja le 2 % sodelujočih.

Med najbolj redne oz. intenzivne uporabnike glede na podatke študije sodijo mladi, stari med 18 in 24 let. Dr. Richard Fletcher, glavni avtor poročila, je za BBC povedal, da je med javnim interesom in pompom okrog umetne inteligence velik razkorak.

Raziskava se je osredotočila na orodja generativne umetne inteligence. Torej na novo generacijo produktov, ki na preproste tekstovne ukaze odgovarjajo z glasovnimi, slikovnimi, avdio ali video odzivi.

Vse od novembra 2022, ko je generativna umetne inteligenca s ChatGPT-jem prodrla v zavest ljudi, se tehnološka podjetja borijo za svoj prostor pod “umetno inteligentnim soncem”, kot bi lahko rekli. V razvoj lastnih UI orodij, platform in sistemov so podjetja vložila že milijarde evrov.

Kljub vsem vloženim sredstvom in posvečeni pozornosti umetna inteligenca še ni postala del vsakdanje uporabe in rutine ljudi. “Večina javnosti ni zainteresirana za generativno umetno inteligenco. 30 % ljudi v Veliki Britaniji pravi, da še nikoli niso slišali za najbolj znane produkte, med drugim ChatGPT“, dodaja Dr. Fletcher.

Nova generacija umetne inteligence je sprožila tudi nemalo intenzivnih javnih debat o tem, kakšni bodo učinki dotične tehnologije. Optimisti seveda trdijo, da bo poskrbela za gospodarsko rast, pomagala odkriti revolucionarna zdravila, na drugi strani pa gredo pesimisti tako daleč, da govorijo o grožnji za človeštvo.

Raziskovalci so skušali celostno zajeti, kaj meni javnost in ugotovili:

• večina meni, da bo imela umetna inteligenca v naslednjih petih letih velik vpliv na družbo, še posebej na področju novic, medijev in znanosti;
• večina jih tudi pričakuje, da bo generativna umetna inteligenca izboljšala njihova življenja;
• ob vprašanju, ali bo generativna umetna inteligenca naredila družbo boljšo ali slabšo, so bili sodelujoči v raziskavi bolj pesimistični.

“Upanja in strahovi ljudi, povezani z generativno umetno inteligenco, so v veliki meri odvisni od sektorja“, je za BBC povedal Dr. Fletcher. “Ljudje so nekoliko bolj pozitivni glede uporabe generativne umetne inteligence v znanosti in zdravstvu, medtem ko jih uporaba te tehnologije skrbi na področju novinarstva in medijev. Prav tako so zaskrbljeni glede prihodnosti dela, torej varnosti služb“, še dodaja.

*Ugotovitve raziskave temeljijo na odgovorih na spletni vprašalnik, ki so ga izpolnjevali v šestih državah: Argentina, Danska, Francija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA.