Umetna inteligenca bo rešila humanistične poklice!

Alex Karp je v Davosu izpostavil paradoks, ki ga prinaša hitra integracija umetne inteligence v vse pore družbe. Medtem ko se je zadnje desetletje poudarjalo učenje programiranja (STEM), Karp meni, da bo generativna AI to veščino kmalu avtomatizirala. “Pisanje kode bo postalo sekundarno, primarno pa bo postalo vprašanje: zakaj nekaj počnemo in kakšne so etične posledice,” je izjavil. Po njegovem prepričanju bodo ljudje z znanji iz filozofije, zgodovine in literature tisti, ki bodo znali najbolje usmerjati algoritme.

Ta sprememba na trgu dela, ki jo napoveduje za leto 2026, temelji na dejstvu, da AI sistemi postajajo tako zmogljivi, da njihovo upravljanje zahteva več kot le tehnično znanje – zahteva kontekstualno razumevanje. Karp trdi, da bo Palantir in podobna podjetja vedno bolj iskala kadre, ki so sposobni kritične analize in razumevanja kompleksnih družbenih dinamik, saj bo prav to ločilo uspešna podjetja od tistih, ki bodo le slepo sledila generiranim podatkom.

Za slovenski izobraževalni sistem in trg dela so te besede pomemben signal. Namesto strahu pred izgubo služb v humanistiki, Karp vidi renesanco teh poklicev. AI bo prevzela rutinsko delo, ljudem pa pustila prostor za interpretacijo in strategijo. Direktor Palantirja sicer opozarja, da bo prehod zahteven, a poudarja, da je “človeški faktor” v kombinaciji z AI orodji edina pot do resničnega napredka, ki ne bo ogrozil stabilnosti družbe.