Učinkovita pretvorba plastike v nafto

Pred skoraj 30 leti je japonski podvodni robot prvič opazil plastično vrečko v globinah Marijanskega jarka. Danes je plastika tako razširjena, da se že pojavlja kot nov geološki sloj – “plastistone”. Povprečen človeški možgani naj bi vsebovali do eno žlico mikroplastike. Zaradi resnosti problema Združeni narodi pripravljajo globalno pogodbo o plastiki. 

Ker pa širjenja plastike še ne obvladujemo, nekateri znanstveniki in industrije iščejo rešitve. Med njimi je seveda tudi sporna metoda pretvorbe plastike nazaj v uporabno nafto. Če bi jo učinkovito razširili, bi lahko “bio-nafta” poganjala tehnologije, ki potrebujejo gorivo za toploto in elektriko, kot so peči, turbine in dizelski motorji. 

Raziskovalci z univerze Yale pa so nedavno predstavili novo metodo, ki poveča izkoristek bio-nafte in zniža stroške. Uporabljajo pirolizo – segrevanje brez kisika – pri 900 °C, kar razbije polimere plastike v ogljikovodike. Običajno piroliza doseže 60 odstotni izkoristek, a nova metoda brez katalizatorja doseže kar 66 odstotkov. 

Namesto dragih katalizatorjev so razvili 3D-tiskan ogljikov reaktor s tremi odseki različnih por: 1 mm, 500 μm in 200 nm. Ta struktura nadzoruje razgradnjo molekul. Poskusna različica iz ogljikovega filca je kljub manjši natančnosti dosegla 56 odstotni izkoristek. 

Kljub napredku ostajajo izzivi. Predvsem visoka poraba energije, ki povzroča emisije oglikovega dioksida. Nekateri strokovnjaki pirolizo označujejo kot “pravljico”, ki jo promovirajo naftne družbe za ohranjanje fosilnih goriv. A inovacije, kot je Yaleova, bi lahko nekoč postale resnična rešitev plastične krize.