Trije pogledi, ena regija: Prihodnost podatkovnih centrov na Zahodnem Balkanu in širše

Na nedavni konferenci o podatkovnih centrih v Sloveniji so trije vodilni strokovnjaki – Branko Jovanović, višji vodja projektov za podatkovne centre pri podjetju ADVANT in predsednik Sekcije za IT infrastrukturo in podatkovne centre (SITIP) pri GZS – Združenju za informatiko in telekomunikacije, Jelena Pejković, direktorica prodaje za Zahodni Balkan pri podjetju Schneider Electric (Secure Power) in George Dritsanos, podpredsednik Secure Power za srednjo in vzhodno Evropo pri Schneider Electric – predstavili svoje poglede na to, kako se javni projekti, regionalno sodelovanje in inovacije, ki jih poganja umetna inteligenca (UI), združujejo in preoblikujejo prihodnost industrije podatkovnih centrov na Zahodnem Balkanu in širše po CEE regiji.

Preobrazba, ki jo poganja javni sektor

Branko Jovanović (višji vodja projektov za podatkovne centre pri ADVANT & predsednik SITIP pri GZS)

Branko Jovanović je poudaril ključno vlogo javnega sektorja pri krepitvi nacionalne infrastrukture. »Letos smo izvedli več strateških projektov digitalizacije v javnem sektorju,« je povedal o pobudah, osredotočenih na varno suverenost podatkov, energetsko učinkovitost in razširitev modularnega DC.

Izrazil je tudi zadovoljstvo nad nadaljnjim sodelovanjem s Schneider Electric, ki ostaja produktivno in usklajeno z njihovimi strateškimi cilji. Njihova močna prisotnost na trgu in zanesljiva podpora partnerske mreže pomembno prispevata k učinkovitosti skupnih projektov. »Močna partnerstva niso opcija – so temelj,« je poudaril. »Naša vizija je okrepiti položaj Slovenije kot digitalnega vozlišča v regiji, ki temelji na odporni, zeleni in skalabilni infrastrukturi.«

Od razdrobljenosti k integraciji: Gradnja regionalnega zagona

Jelena Pejković (direktorica prodaje za Zahodni Balkan pri Schneider Electric – Secure Power)

Jelena Pejković je predstavila širšo regionalno perspektivo in izpostavila pomen čezmejnega sodelovanja prek Schneider Electric. »Trgi Zahodnega Balkana so še vedno razdrobljeni, a prek Schneider Electric si izmenjujemo dobre prakse, usklajujemo standarde in enotno nastopamo na evropskem prizorišču,« je poudarila.

Opozorila je na dva ključna razvojna dogodka v regiji:

• Hrvaška: Vstop globalnih akterjev, kot je Digital Realty, kar kaže na naraščajoče zaupanje vlagateljev.
• Slovenija: Močne pobude, ki jih podpira država, da postane regionalno središče podatkovnih centrov in digitalnih inovacij.

»Dejstvo, da smo del Zahodnega Balkana, ne pomeni, da nismo vključeni v srednjevzhodnoevropski ekosistem,« je dodala. »Smo del večjega loka inovacij – učimo se od zrelih trgov, kot sta Madžarska in Poljska, medtem ko oblikujemo svojo lastno pot.«

Prav tako je poudarila priložnost za vodilno vlogo pri uvajanju robne umetne inteligence, zlasti v nastajajočih sektorjih, kot so javni sektor, zdravstvo in logistika.

Regionalna perspektiva: Moč povezovanja in izmenjave znanj

Jelena Pejković je poudarila potrebo po močni regionalni platformi. »Zahodni Balkan ima ogromen potencial, vendar so trgi razdrobljeni. Schneider Electric omogoča izmenjavo najboljših praks – ne samo tehničnih, temveč tudi regulativnih in poslovnih,« je dejala.

Ponovno je omenila ključne dogodke: prihod velikih igralcev, kot je Digital Realty, na hrvaški trg in rast slovenskega trga s pomočjo trajnostnih in modularnih naložb. »Zahodni Balkan ni izoliran – smo del širše srednjevzhodne Evrope in imamo priložnost, da se učimo od bolj razvitih trgov, kot sta Madžarska in Poljska,« je zaključila.

UI, infrastruktura in konkurenčna prednost

George Dritsanos (podpredsednik Secure Power za srednjo in vzhodno Evropo pri Schneider Electric)

George Dritsanos je predstavil tehnološko perspektivo. »Umetna inteligenca ni le orodje; je strateška plast konkurenčnosti za podatkovne centre,« je povedal.

Poudaril je uspešne projekte, kot je Heraklion-1 na Kreti, ki ga je vodil Digital Realty, Schneider Electric pa je prispeval celovite infrastrukturne in energetske rešitve. Projekt je bil zaključen v manj kot 12 mesecih z uporabo vnaprej izdelanih modulov, kar je zmanjšalo čas gradnje za 30 %, ob tem pa so bili vgrajeni visokoučinkoviti sistemi z minimalnim okoljskim odtisom.

Na podlagi izkušenj iz Grčije, Poljske in Izraela je Dritsanos primerjal pripravljenost regij:
»Zahodni Balkan ima vrhunski inženirski kader, da pa bi dosegli zrelost trgov srednje in vzhodne Evrope, moramo pospešiti naložbe v infrastrukturo, poenostaviti dovoljenja in graditi zaupanje v lokalne operaterje.«

Kot področja takojšnje rasti je izpostavil hibridne platforme v oblaku, ki jih poganja UI, ter okolja z GPU-podatkovnimi bazami. »Če bomo uskladili politiko, kadre in infrastrukturo, lahko ta regija naredi velik preskok v naslednjo generacijo podatkovnih storitev,« je dodal.

Trije pogledi – iz javnega sektorja, regionalnih zavezništev in globalnih tehnoloških partnerjev – vodijo do istega zaključka: prihodnost razvoja podatkovnih centrov na Balkanu temelji na sinergiji. Pobude, ki povezujejo, opolnomočijo in internacionalizirajo regijo, bodo ključne za gradnjo konkurenčnega, trajnostnega in tehnološko naprednega ekosistema podatkovnih centrov v prihodnjih letih.