Trdi disk praznuje 55 let

Pred natanko 55 leti so strokovnjaki podjetja IBM pripravili prvi pomnilniški medij, ki je podatke zapisoval na vrteče magnetne plošče. Tu seveda govorimo o trdem disku, ki je danes še vedno zdaleč najbolj razširjen podatkovni medij za hranjenje podatkov. Čeprav je tehnologija na področju trdih diskov v teh letih vidno napredovala, so ti še vedno grajeni na »filozofiji« predhodnika. Ti imajo namreč še vedno vrteče magnetne plošče in bralno-pisalne glave.

Prvi trdi disk, ki so ga strokovnjaki podjetja IBM pripravili že daljnega leta 1956, je lahko shranil do največ pet MB podatkov in je tehtal slabih 1.000 kilogramov. IBM je v napravo RAMAC (Random Access Method of Accounting and Control) vgradil 50 magnetnih plošč s premerom 61 centimetrov, ki so se vrtele s hitrostjo 1.200 vrtljajev na minuto. To pomeni, da je ena magnetna plošča lahko shranila le borih 0,1 megabajta podatkov. Za prvi trdi disk podjetja IBM je bilo leta 1956 potrebno odšteti kar vrtoglavih 38.400 ameriških dolarjev.

Prvi trdi disk, namenjen osebnim računalnikom, je IBM pripravil šele leta 1980. Pomnilniški medij s premerom 5,25 palcev (13,3 centimetrov) je prav tako lahko shranil le pet MB podatkov. Trdi diski računalnikov so v dobri četrtini stoletja doživeli izjemen razvoj. Danes namreč že najdemo 3,5-palčne trde diske, na katere je mogoče zapisati kar tri TB podatkov. Gostota zapisa na kvadratni centimeter se je povečala za neverjetnih 195-milijonkrat. Čeprav se na trgu vse bolj množično pojavljajo hitrejši, energijsko varčnejši in neslišni pogoni Solid State, bodo trdi diski med nami zagotovo prisotni vsaj še kakšno desetletje ali dve. Morda celo več.