Nadgradil sem domače omrežje z usmerjevalnikom Fritz!Box 7690 in Wi-Fi 7

Nisem bil nezadovoljen z obstoječo omrežno postavitvijo, ki jo imam doma. Tako kot večina sem še vedno na standardu Wi-Fi 6 in močno sem dvomil, da mi bosta Wi-Fi 6E ali Wi-Fi 7 drastično spremenila širokopasovno širino doma.

Vseeno pa sem dobil priložnost, da svojo teorijo tudi testiram. Na test sem dobil usmerjevalnik Fritz!Box 7690, najnovejši proizvajalca AVM s podporo za Wi-Fi 7, in pa še repetitor Fritz!Repeater 3000 AX, ki sta nadomestila (mogoče tudi upokojila) Fritz!Box 4060 in Fritz!Repeater 6000. Če upoštevam, da večina gospodinjstev uporablja privzete usmerjevalnike, ki jih posodijo naši operaterji, je že obstoječa omrežna oprema na meji pretiravanja.

Ozkih grl doslej pri sebi še nisem opazil, čeprav imam nadpovprečno število naprav (dva prenosnika, namizni računalnik, dva televizorja, VR očala, mini računalnik kot lokalni strežnik in ostale drobnarije). Z novo opremo sem najprej želel testirati zanesljivost in doslednost internetne povezave, še bolj pa, ali je ogromna razlika pri dosegu glede na starejši standard. Imam dvonadstropno stanovanje in pokritost drugega nadstropja je vedno problematično. Brez ojačevalnika celo nemogoče, če želim ohraniti povprečnih 30-40 ms zakasnitve v spletnih igrah in brez nenadnih skokov, ki igro spremenijo v trpljenje.

Z redkimi izjemami mi to z obstoječo opremo dobro uspeva. Če pa bosta Fritz!Box 7690 (in Wi-Fi 7) in Fritz!Repeater stanje še izboljšala, pa še toliko bolje.

Fritz!Box 7690 in Fritz!Repeater 3000 AX cena

• Fritz!Box 7690: 319 € (znižano na 249 €)
• Fritz!Repeater 3000 AX: 200 € (znižano na 181 €)

Je Wi-Fi 7 res potreben? Kdaj je nadgradnja smiselna?

Morda si mislite, zakaj se enostavno ne povežem preko kabla? To je načrt za prihodnost, v tem trenutku pa bi bila vgradnja napeljave čez celotno stanovanje prevelik poseg. Nekoč bi zaradi tega izgubil živce, z današnjo tehnologijo pa se lahko preživi tudi brez kabelske povezave, predvsem s pomočjo dobrih mesh ojačevalcev.

Ali niso ojačevalci slaba izbira, še posebej za gaming? To je zagotovo veljalo oziroma še velja za tiste klasične ojačevalnike za nekaj deset evrov.

Ethernet > MoCa > Tripasovni mesh > Powerline > Dvopasovni mesh > Klasični repetitor

Tako nekako bi razvrstil različne načine povezljivosti po zanesljivosti in doslednosti povezave, odvisno od hiše/stanovanja in postavitve prostorov.

Pomembno je, da ne lovite najnovejšega napredka za vsako ceno. Wi-Fi 6, ki ga po vsej verjetnosti uporablja večina gospodinjstev, bo še nekaj časa z lahkoto pokril vse internetne zahteve. Stavim, da imate trenutno maksimalno eno napravo, ki podpira najnovejši Wi-Fi 7, kar je po vsej verjetnosti prenosnik, če ste ga kupili v zadnjem letu. Sedma razvojna stopnja brezžičnega standarda je razumljivo boljša v vseh pogledih, ampak običajen potrošnik bo to res težko opazil.

Da ne govorim v prazno, sem to tudi testiral. Fritz!Box 7690 je usmerjevalnik s podporo za Wi-Fi 7. Wi-Fi 7 (standard IEEE 802.11be) ima poudarek na večji hitrosti, manjši latenci (zakasnitev) in na splošno boljši izrabi spektra. Standard Wi-Fi 7 teoretično omogoča do 5× višje bruto hitrosti kot Wi-Fi 6, v idealnih razmerah do 46 Gbit/s. V realnih pogojih je ta številka nedosegljiva, prepustnost omrežja pa je vseeno veliko višja od starejšega Wi-Fi 6 (in 6E). To dosega z uvedbo širših razponov (do 320 MHz kanalov v pasu 6 GHz, ki ga pa model 7690 ne podpira) in višjih modulacij (do 4096-QAM), kar skoraj podvoji pasovno širino v primerjavi s 160 MHz kanali Wi-Fi 6.

Pomembna novost je tudi Multi-Link Operation (MLO), ki omogoča hkratni prenos podatkov prek več frekvenčnih pasov hkrati. Na ta način lahko združimo na primer pasova 2,4 GHz in 5 GHz (ali dodatno 6 GHz, če je na voljo) za večjo skupno hitrost ali zanesljivejšo povezavo.

Za boljšo odpornost na motnje standard uvaja t. i. »puncturing« (luknjanje kanala). Če določen del frekvenčnega pasu moti sosednje omrežje ali naprava (na primer mikrovalovna), lahko Wi-Fi 7 izloči ozki moteni del kanala, preostali del pasu pa nadaljuje z delovanjem nemoteno.

Med testiranjem sem doma imel tri naprave, ki so lahko izkoristile najnovejšo brezžično omrežje (gaming prenosnik in dva telefona), sem pa vseeno omejen na hitrost, ki mi jo namenja operater.

Ali sem opazil razliko pri prehodu na Wi-Fi 7?

Za oceno dejanske učinkovitosti FRITZ!Box 7690 sem izmeril hitrosti in odzivnost povezave na različnih razdaljah in skozi tipične ovire v domu. Testni prenosnik s podporo Wi-Fi 7 sem povezal na 7690 in izvedel meritve prenosa podatkov (TCP/IP throughput) ter zakasnitve (ping).

Najprej v istem prostoru približno meter od usmerjevalnika brez dodatnih ovir. Pričakovano so bile hitrosti najvišje. Maksimalna hitrost prenosa, ki mi jo operater (T-2) dovoljuje, je 500 Mb/s, od tega sem na tej razdalji izkoristil več kot 90 %, v povprečju 450 Mb/s, kar je malenkostno več kot pri starejšem usmerjevalniku Fritz!Box 4060 (in Wi-Fi 6), s katerim sem zabeležil najvišjo hitrost 410 Mb/s. Zakasnitve so bile skorajda ničelne (do 3 ms).

Drug scenarij je prenosnik v drugi sobi. S samo eno vmesno steno je Fritz!Box 7690 ohranil podobno zmogljivost, v povprečju 400 Mb/s. Zakasnitev je še vedno nizkih 4-5 ms brez izgube paketkov.

Pravi test je bila povezava v pisarni na drugem nadstropju z več vmesnimi stenami. Brez dodatnega ojačevalca je hitrost strmo padla na 130 Mb/s, zakasnitev pa se je povečala na 20 ms, kar je v mojem primeru čez mejo uporabnega. Boljša je bila tudi zanesljivost povezave. Pri obstoječem usmerjevalniku (brez pomoči repetitorja) večkrat zabeležim izpade v zgornjem nadstropju.

Če sem se pomaknil v sosednjo sobo, pa je tudi Fritz!Box 7690 dokončno omagal.

Iz teh preizkusov in s primerjavo z Fritz!Box 4060 (Wi-Fi 6) sem opazil malenkostne izboljšave pri pokritosti prostorov in zakasnitvi. Pričakovani rezultati, pričakoval sem večjo razliko.

Tehnologija puncturing in druge izboljšave verjetno prispevajo k temu, da je povezava manj občutljiva na občasne motnje. V mojem okolju (blokovsko naselje z več sosednjimi omrežji) ni prišlo do zaznavnih upadov hitrosti zaradi tujih Wi-Fi omrežij. Tudi prehajanje med 2,4 GHz in 5 GHz (pri premikanju med prostori) je potekalo neopazno. Fritz!Box 7690 samodejno izbere optimalni pas in kanal, da zagotovi najboljšo možno povezavo.

Meritve sem na enak način in pod istimi pogoji naredil še s telefonoma (Galaxy Z Flip7 in Galaxy Z Fold7) s podobnimi rezultati.

Kaj spremeni repetitor Fritz!Repeater 3000 AX?

Pri kratkih razdaljah skoraj nič, v zgornjih prostorih pa ogromno. Fritz!Repeater 3000 AX je tripasovni Wi-Fi 6 repetitor (dva pasova 5 GHz in en 2,4 GHz), ki se brezžično (ali žično v načinu LAN bridge) poveže z usmerjevalnikom in razširi omrežje na področja, kjer signal osnovnega usmerjevalnika oslabi.

V preizkusu sem repetitor 3000 AX namestil v oddaljen del stanovanja (približno 10 m od usmerjevalnika 7690, še vedno v istem nadstropju), tam, kjer se je doslej nahajal obstoječi repetitor Fritz!Repeater 6000. Repetitor je takoj izboljšal pokritost in zmogljivost v tem delu doma. Povprečna hitrost prenosa se je dvignila nazaj na povprečnih 400 Mb/s (pred repetitorjem okoli 250 Mb/s).

Nadstropje višje je zgodba tudi dobila srečen epilog. V pisarni, kjer preživim večino časa za računalnikom, se hitrost prenosa giblje med 290 in 340 Mb/s, zakasnitveni čas pa okoli 7-8 ms, kar je ravno dovolj nizko, da na primer med igranjem igre Apex Legends ne presežem 35 ms (odvisno od EA strežnikov).

Ključna prednost FRITZ!Repeater 3000 AX je, da v mesh načinu deluje brez izgub hitrosti. Ker ima tri radijske enote, eno 5 GHz posveti izključno povezavi z usmerjevalnikom (hrbtenična povezava), preostali dve (drugi 5 GHz in 2,4 GHz) pa služita ostalim napravam. S tem se izognemo tipičnemu polovičenju pasovne širine, ki nastane pri enopasovnih repetitorjih (ti morajo isti kanal deliti za sprejem in oddajo).

Repetitor 3000 AX sem preizkusil tudi v pogojih velike obremenitve. Hkrati se je nanj povezalo več naprav (TV, prenosnik, PC, telefon). Njegov inteligentni tripasovni mesh sistem poskrbi, da vedno izbere optimalno pot do usmerjevalnika in razporedi naprave na ustrezne pasove.

Fritz!Repeater 3000 AX je sicer v nižjem kakovostnem razredu kot Fritz!Repeater 6000, ampak pri domači uporabi razlike nisem opazil, mogoče nekaj milisekund pri zakasnitvenih časih.

Enostavna vzpostavitev, priročna aplikacija za iskanje optimalne lokacije

Vmesnik vizualno deluje nekoliko klasično, a je zelo intuitiven in bogat. Na voljo so čarovniki za praktično vse nastavitve od priklopa na internet do nastavitve telefona (če ga še uporabljate). Kogar podrobnosti ne zanimajo, lahko pusti privzete nastavitve. Zahtevnejši pa bodo veseli širokih možnosti prilagoditve. Pri nastavljanju smo cenili tudi pomoč aplikacije FRITZ!App (na voljo za Android/iOS), ki vodi uporabnika skozi namestitev in denimo pomaga najti optimalno mesto za repetitor. V aplikaciji si lahko razdeliš oba kanala (2,4 GHz in 5 GHz) za lažje povezovanje z IoT napravami (robotski sesalnik, kamere, klima …), ki običajno podpirajo zgolj 2,4-GHz kanal.

Posebej so mi všeč različni grafi za uporabo, za opravljanje morebitne diagnostike, pregled različnih povezanih naprav in podobno.

Fritz!Box 7690 je investicija v prihodnost

Če ste tik pred nakupom novega usmerjevalnika in ste pripravljeni nekoliko več, potem je Fritz!Box 7690 zelo dobra izbira, s katero boste zadovoljni še dolgo po tem, ko bo na voljo novejši standard od Wi-Fi 7. Samostojno ga priporočam za manjša stanovanja (do 70-80 m²), z repetitorjem pa tudi večja (do 120 m² ali več, kot v mojem primeru).

Gamerji, ki nimate možnost kabelske povezave, ste lahko mirni, kajti zakasnitve so res nizke, celo primerljive s kabelsko povezavo. Če so zakasnitve (in hitrosti) dovolj dobre za gamerje, tudi vsi ostali uporabniki ne boste imeli težav.