Test Sony Theatre Bar 6 – ko občutiš prostorski zvok, težko prebaviš njegovo odsotnost
Sony Theatre Bar 6 je cenejša izvedba sistema Theatre System 6 (niso ravno mojstri poimenovanja pri Sonyju). Manjkata zadnja zvočnika, ki pa sta zelo pomembna, če si želiš ustvariti pravi prostorski zvok. Ampak dobro, če hočeš napolniti prostor z zvokom, boš pač vzel celoten sistem, za manj zahtevne pa tale zvočna letev z dodatnim nizkotoncem deluje čisto posrečeno. Za ceno ne bom rekel enako, ker moraš plačati dobrih 300 € (na uradni strani 450 €). Čeprav se sliši smešno, je to »budget« cenovni razred. Seveda lahko dobiš zvočne letve tudi za veliko manj (tudi z nizkotoncem), vendar je po mojih izkušnjah kakovost prepogosto vprašljiva.
Sonyjeva podolgovata črna zvočna palica ne kriči po pozornosti
Sony Theater Bar 6 v svoji fizični obliki ne poskuša biti osrednji kos pohištva. Njegova nizka silhueta (komaj 6,4 cm v višino) je zasnovana tako, da se skoraj neopazno skrije pod večino sodobnih televizorjev. Za razliko od večjih bratov (Bar 8 in Bar 9), je šestica dovolj kompaktna, da ne deluje vsiljivo tudi če imate manjši dnevni prostor. Površina je prekrita s kakovostno tkanino, ki pa, kot sem hitro ugotovil, deluje kot magnet za prah in mačje dlake. Valjček za oblačila je pri meni v vsakem primeru obvezna oprema, nisem se pa veselil, da sem na seznam čiščenja moral dodati še zvočno letev.
A prava zvezda tega sistema je nizkotonec. Če soundbar uteleša diskretnost, je nizkotonec tisti mišičnjak, ki ga ne moreš spregledati. Je precejšen, masiven in težak, kar je po navadi prvi znak, da v sebi skriva dovolj volumna za resne nizke frekvence. Brezžična povezava med komponentama je ob prvem vklopu delovala brezhibno. Nobene potrebe ni bilo po ročnem iskanju signala ali pritiskanju drobnih gumbov na zadnji strani. Gumbov sploh nima, razen tistega obveznega za resetiranje.



Več kot le trije kanali
V notranjosti zvočne letve Bar 6 je 3.1.2-kanalna zasnova. To pomeni namenski sredinski kanal za dialoge, levi in desni zvočnik ter dva navzgor usmerjena gonilnika za simulacijo vsesmernega zvoka, ki ga potrebuje Dolby Atmos. Sony uporablja svoje znane X-Balanced zvočniške enote, ki s svojo pravokotno obliko povečajo površino membrane in s tem zmanjšajo popačenje pri višjih glasnostih.
Med poslušanjem sem opazil, da je ločevanje dialogov od preostalega zvočnega kaosa v filmih ena močnejših točk tega sistema. Tudi ko so okoli mene grmele eksplozije v Top Gunu, so bili glasovi igralcev kristalno jasni, ne da bi moral nenehno posegati po daljincu in prilagajati glasnost. Pri cenejših zvočnih letvah je ravno ta dinamika najpogosteje jabolko spora.
Mapiranje prostorskega zvoka
Sony stavi na svojo tehnologijo 360 Spatial Sound Mapping, ki naj bi ustvarila fantomske zvočnike po prostoru. Moram priznati, da sem bil sprva skeptičen. Brez fizičnih zadnjih zvočnikov je težko pričakovati pravi zvočni objem. In res, Theater Bar 6 ne bo prepričal vaših ušes, da zvok prihaja od zadaj. Vendar pa naredi nekaj drugega, zvočno sliko močno razširi v višino in širino.
Ko sem gledal prizore dežja, sem imel občutek, da se kapljice dejansko odbijajo nekje nad mojim glavo. Zvok ni omejen na ozko linijo pod televizorjem, temveč napolni celotno steno pred vami. Za sistem brez zadnjih satelitov je to impresiven dosežek, čeprav ostaja dejstvo, da je zvočni oder nekoliko ožji kot pri dražjih modelih. Za tiste, kjer dodatni kabli in zvočniki za kavčem niso opcija, je to povsem sprejemljiv kompromis. Resda sem sčasoma začel pogrešati tisti pravi prostorski zvok, zato pred nakupom bodite prepričani, ali je to nekaj s čimer lahko živite ali ne.



Brutalna moč nizkih frekvenc
Če bi moral izpostaviti eno lastnost, ki definira ta sistem, je to bas. Sonyjev priloženi nizkotonec je naravnan agresivno. Že pri privzetih nastavitvah je nizkih tonov toliko, da sem jih moral za večerno gledanje v aplikaciji Bravia Connect celo nekoliko znižati, predvsem zaradi partnerke in mačjih stanovalk, ki niso bili tako navdušeni kot jaz. Pri filmih, kot je Blade Runner 2049, nizkotonec ne le oddaja zvoka, temveč ustvarja vibracije, ki jih čutite v prsnem košu.
Vendar ta moč prinaša svojo ceno. Pri poslušanju glasbe se včasih zazna, da nizkotonec prevzame preveč pobude. Prehod med srednjimi toni zvočne letve in globokim basom nizkotonca ni vedno povsem gladek. Če ste ljubitelji jazza ali akustične glasbe, boste morda pogrešali nekaj več subtilnosti. Če pa so na vašem seznamu predvajanja techno, rock ali epska filmska glasba, boste v Bar 6 našli dobrega partnerja.
Varčevali so na povezljivosti
Prišli smo do točke, kjer je Sony ubral pot varčevanja. Na zadnji strani je le en HDMI eARC vhod in optični priključek. Pozabite na HDMI passthrough, enaka pomanjkljivost kot pri Theatre System 6. To pomeni, da bo soundbar zasedel en vhod na vašem televizorju, nanj pa ne morete neposredno priklopiti igralne konzole ali kaj podobnega. Glede na ceno bi pričakoval vsaj še en dodatni HDMI vhod.
Prav tako me je presenetila odsotnost Wi-Fi povezljivosti. Bar 6 nima vgrajenega Chromecasta ali AirPlaya 2. Vsa brezžična glasba poteka preko Bluetootha (standard 5.3), kar je za hitro predvajanje z telefona sicer priročno, a avdiofili bodo pogrešali višjo kakovost prenosa, ki jo ponuja Wi-Fi. Sony vas tukaj subtilno (ali pa ne tako subtilno) potiska k uporabi svoje aplikacije Bravia Connect, ki sicer omogoča vse nastavitve, a včasih deluje nekoliko zaspano pri odzivnosti.

Sony Theater Bar 6 – ni najboljši sistem na trgu, ampak je zelo zabaven
Sony Theater Bar 6 sem začel uporabljati takoj po testu kino sistema Theater System 6 in zato tudi tako močneje čutim nostalgijo po tistem pravem prostorskem zvoku, ki sta mi ga pričarala še dodatna zadnja zvočnika.
Verjamem pa, da je kombinacija zvočne letve in nizkotonca za mnoge veliko bolj praktična rešitev, predvsem za tiste, ki nimajo prostora ali celo volje za 5.1 ali mogoče celo 7.1 postavitev.
Njegova največja prednost je moč. V kombinaciji z nizkotoncem zlahka zapolni srednje veliko dnevno sobo z energijo, ki bi jo pričakovali od precej dražjih ločenih sistemov. Dialogi so jasni, Dolby Atmos učinki so opazni, nastavitev pa je končana v petih minutah. Če ste pripravljeni spregledati pomanjkanje Wi-Fi pretakanja in se sprijazniti s tem, da je bas včasih malce preveč entuziastičen, je to sistem, ki bo vašim večerom pred televizorjem vdihnil novo življenje.
Prijavi napako v članku




























