Test Noctua NH-D15 G2 – bolje se z zrakom ne da hladiti

Kar nekaj računalnikov sem že zamenjal, preizkusil in sestavil (zase in za druge). V večini primerov je toploto odganjal zrak in ne voda. Ne da imam kaj proti vodnim hladilnim sistemom, ampak zračni hladilnik je običajno lažje integrirati v različne proračune in poleg tega dobro opravi svoje delo. Tudi vzdrževanje (čiščenje) je veliko lažje, in če pride do okvare, ga enostavno zamenjaš, medtem ko lahko voda poškoduje tudi ostale komponente.

Na test sem dobil drugo generacijo legendarnega NH-D15, ki med poznavalci slovi kot eden najboljših zračnih hladilnikov vseh časov. Po desetletju razvoja (ja, 10 let so potrebovali) je Noctua prenovila praktično vse vidike tega hlajenja, od zasnove hladilnega bloka do ventilatorjev in celo načina montaže.

Pričakovanja so izjemno visoka, saj Noctua obljublja tiho delovanje in zmogljivost, primerljivo z vodnimi sistemi. Ali lahko NH-D15 G2 upraviči svoj sloves in ceno približno 150 €?

Kako je Noctua NH-D15 G2 inženirsko prekosil svojega predhodnika?

Noctua NH-D15 G2 na prvi pogled ohranja znano obliko dvojnega stolpa z dvojnim ventilatorjem, vendar se v drobovju skriva kar nekaj izboljšav. V primerjavi s prvim NH-D15 ima G2 kar 8 toplotnih cevi namesto šestih ter okoli 20 % več površine za odvajanje toplote. Hladilni stolpi so višji in gostejši. Dodali so 23 aluminijastih reber in zmanjšali razmak med njimi z 1,9 mm na 1,6 mm. To pomeni bolj »zbit« in kompakten hladilnik, ki bolje izkorišča pretok zraka.

Kljub večji gostoti je Noctua uspela skupno globino hladilnika zmanjšati za skoraj 1 cm. Sprednji stolp je ožji za 5 mm, tako so izboljšali poravnavo obeh ventilatorjev. Celoten hladilnik je še vedno ogromen (150 × 152 × 168 mm in teža preko 1,5 kg), kar vsekakor zahteva prostorno ohišje in trdno pritrditev na osnovno ploščo. Pazite tudi, da imate dovolj prostora pri RAM-u.

Noctua je posodobila tudi sam paket dodatkov. V škatli me je čakal nov sistem montaže SecuFirm2+ z vključenim Torx izvijačem NM-SD1 za lažje privijanje. Dodan je tudi njihov vrhunski termalni premaz NT-H2, nizkohrupni adapterji (L.N.A.) za omejitev hitrosti ventilatorjev ter Y razdelilnik za priklop obeh ventilatorjev na eno osnovno ploščo.

Montaža na podnožje LGA1700 in AM5 je potekala gladko. Noctuini nosilci in vijaki so dobro označeni in združljivi z množico podnožij (AM4/AM5, LGA115x, 1200, 1700, 1851 …). Edini izziv je bila sama velikost. Dokler se z njim igračkaš brez ohišja, niti ne dojameš, kako velik je ta hladilnik. Ko pa vse skupaj vstaviš v ohišje, lahko višina (168 mm) hitro predstavlja težavo. Pri nizkih ohišjih je lahko zgornji pokrov tik nad hladilnikom.

Tudi nad pomnilniškimi moduli sem moral preveriti razdaljo. Spodnja rebra so pri NH-D15 G2 malce privzdignjena in odmaknjena, kar omogoča približno 59 mm višine RAM-a, če uporabljamo le sredinski ventilator (sprednji ventilator lahko pri zelo visokih pomnilnikih dvignemo ali odstranimo). Z nameščenima obema ventilatorjema ostane pod hladilnikom okoli 32 mm prostora, kar je dovolj za večino nizkoprofilnih ali srednje visokih RAM modulov. Moja Kingston in G.Skill modula sta se komaj izognila dotiku sprednjega ventilatorja.

Hladilnik je asimetrične zasnove (rahlo zamaknjen proti zadnji strani), da na večini plošč ne prekrije prvega PCIe x16 slota.

Posebnost druge generacije so tudi trije modeli hladilnika: standardni, HBC in LBC. Razlikujejo se po obliki spodnje bakrene baze (t. i. konveksnosti oziroma ukrivljenosti). Noctua je namreč ugotovila, da se moderni procesorji razlikujejo po obliki razpršilnika toplote. Zato ima HBC (angl. High Base Convexity) različica rahlo bolj izbočeno osnovo, optimizirano za nekoliko uvite Intelove čipe. Nasprotno je LBC (angl. Low Base Convexity) povsem ploska, idealna za ravne procesorje AMD Ryzen 7000/9000 ter na primer Intelove čipe, ki jih uporabniki sami poravnajo z nadomestnimi okvirji (t. i. kontaktni okvirji). Noctua kot kompromis ponuja tudi standardno G2 verzijo. Ta ima srednjo ukrivljenost, primerno za večino procesorjev, vključno z bodočimi Intelovimi podnožji LGA1851 in podobno.

Pri AM5 montaži lahko uporabiš (kar sem tudi storil pri preizkusu na procesorskem podnožju AM5 ) priložene podložke za »offset« montažo, kar pomeni, da hladilnik pomaknemo za nekaj milimetrov vstran in ga s tem bolj poravnamo s točko, kjer sta pod pokrovom procesorja dejansko nameščeni jedri. AM5 ima namreč vročo točko nekoliko zamaknjeno od središča.

Barvna shema, ki je zaščitni znak nemškega podjetja, je seveda ostala klasična: bež ventilatorji z rjavimi vogali in kovinsko-srebrnimi hladilnimi rebri.

NF-A14 G2: ventilatorja, ki delata manj, hladita pa več

V kompletu sta nameščena dva 140 mm ventilatorja NF-A14x25r G2 PWM, ki sta zaslužna za tiho delovanje. Gre za Noctuino najnovejšo različico 140 mm ventilatorjev, narejenih iz naprednega LCP materiala (Sterrox), ki omogoča izjemno majhne razmake med rezili in okvirjem. Ventilatorja se vrtita do 1500 vrt/min, kar je nekoliko manj od nekaterih konkurenčnih modelov, toda to so naredili namerno – zaradi zmanjšanja hrupa.

Posebnost je tudi t.i. »speed-offset« funkcija. Ventilatorja se ne vrtita z enako hitrostjo. S tem so preprečili, da bi se pojavilo moteče brnenje, ki nastane, če sta dva ventilatorja povsem sinhronizirana.

Z vidika hrupa se je NH-D15 G2 izkazal za izjemno tih hladilnik, saj ventilatorja pri nizkih temperaturah lahko delujeta z 0-% PWM signalom in v stanju mirovanja popolnoma obstaneta. V takšnem načinu delovanja je hladilnik pasiven, temperature procesorja pa ostanejo okoli 35 °C, zato je sistem neslišen, ob občasnem zagonu pri 300 do 400 vrtljajih pa ostane na ravni šuma prostora z izmerjenimi približno 30 dB(A). Pri srednjih hitrostih okrog 1200 vrtljajev se glasnost dvigne na približno 40 dB(A), kar je še vedno zelo zmerno, polna hitrost 1500 vrtljajev pa pomeni približno 47 dB(A), tako da šum postane izrazitejši, vendar polne hitrosti v praksi ne doseže skoraj nikoli. Avtomatsko upravljanje ventilatorjev običajno ne preseže 1200 do 1300 vrtljajev, zato je mogoče z omejitvijo hitrosti pridobiti bistveno tišje delovanje brez večje izgube pri temperaturi.

Preizkus na Intel Core i5-14600K

Sedaj pa k bistvu – hladilna zmogljivost. Prvi testni subjekt je bil Intel Core i5-14600K, 14-jedrni (šest P jeder + osem E jeder) procesor 14. generacije z osnovno porabo 125 W. Preizkuse sem izvajal v prostoru s 22 °C ambientne temperature.

Pri LGA1700 namestitvi sem uporabil priloženo hrbtno ploščico in distančnike. Zaradi velikosti hladilnika sem montažo opravil pred vstavljanjem osnovne plošče v ohišje. Močno priporočam ta pristop, saj je privijanje dveh vzmeti zategnjenih vijakov veliko lažje zunaj ohišja. Škoda, da se Noctua ni odločila pustiti režo za vstavljanje izvijača za lažje vijačenje, podobno kot na primer pri nekaterih hladilnikih Scythe.

Že takoj ob prvem zagonu sem opazil, da se temperatura i5-14600K v prostem teku giblje okoli 28–30 °C, ventilatorja pa se vrtita z minimalno hitrostjo (približno 300–350 RPM), torej neslišno. Procesor sem najprej preizkusil pri nastavitvah PL1=125 W, PL2=180 W, kar je privzeto za ta model na moji plošči. Sprogramiral sem 10-minutni zagon Cinebench (ki obremeni vsa jedra) in opazoval temperature. Hladilnik NH-D15 G2 je suvereno in pričakovano krotil procesor i5-14600K. Največja dosežena temperatura je bila 79 °C, in to šele po nekaj minutah, ko se je procesor ustalil pri 170 W porabe. Večino časa se je gibal okrog 75–77 °C, frekvence P-jeder pa so bile 5,3 GHz, kar pomeni, da ni bilo nikakršnega termičnega dušenja.

i5-14600K sicer ni težkokategornik in že pred testom mi je bilo jasno, da s hlajenjem ne bo težav. Uradna hladilna zmogljivost hladilnika Noctua NH-D15 G2 je 240 W, krepko nad TDP-jem Intelovega čipa.

Ker me je zanimala še skrajnost, sem izklopil vse omejitve porabe in dovolil procesorju, da neovirano teče kar se da hitro. To je pomenilo, da je i5-14600K v kratkih intervalih iz stenske vtičnice povlekel tudi do okoli 200 W. Pri obremenitvenem testu sem dosegel 94 °C, kar je precej blizu Intelove točke termičnega dušenja (100 °C).

Izmerjena glasnost je bila 46–47 dB(A), torej slišno, a še vedno brez nadležnih tonov. 94 °C je visoka temperatura, a treba se je zavedati, da sem tukaj procesor namerno potisnil prek specifikacij. S standardnimi omejitvami namreč do takih temperatur sploh ni prišlo. Tam se je ustavil pri omenjenih 79 °C. Zanimivo pa je, da hladilnik tudi pri 170–180 W ni šel čez 85 °C, če sem nekoliko omejil ventilatorja. Ko sem nastavil fiksno hitrost ventilatorjev na 1000 RPM (da slišim, kaj je najtišje možno pri polni obremenitvi), je i5-14600K pri 150 W (Cinebench) dosegel okoli 88–90 °C, potem pa se je sistem stabiliziral.

V bolj realističnih pogojih, recimo pri igranju iger, je bilo delo za ta hladilnik prav smešno lahko. Preizkusil sem igro Cyberpunk 2077 in Battlefield V v ločljivosti 4K in 1440p. Najvišja temperatura, ki sem jo videl po eni uri igranja, je bila 63 °C, povprečno pa 50–55 °C. Ventilatorja sta pri igranju ostala pod ~900 RPM in večinoma neslišna. Pravzaprav je v mojem sistemu pri igrah glasnejša grafična kartica (svoj RTX 4070 Ti sem slišal bolj kot NH-D15).

Moja izkušnja z Intel platformo je torej odlična. NH-D15 G2 je eden redkih zračnih hladilnikov, ki omogoča polno zmogljivost najnovejših Intelovih procesorjev, ne da bi ti dosegli kritične temperature. Ne pretiravam, če rečem, da NH-D15 G2 hladi moj Intel čip tako učinkovito, da mu lahko parirajo le največji AIO sistemi (zaprti vodni hladilni sistemi).

Preizkus na AMD Ryzen 7 9700X (AM5)

Drugi test sem izvedel na platformi AMD AM5 s procesorjem Ryzen 7 9700X. Gre za 8-jedrni, 16-nitni čip arhitekture Zen 5. Tovarniško je ta procesor označen s TDP 65 W, vendar lahko s funkcijo PBO (Precision Boost Overdrive) in dobrim hlajenjem pri obremenitvi dejansko doseže precej višjo porabo, tudi čez 120 W, če mu pustimo prosto pot.

Montaža na podnožje AM5 je bila še enostavnejša kot na Intel. Noctua izkorišča privzete nosilce AM5 (torej privijačene nosilce na plošči). Uporabil sem distančnike in zgornji nosilec SecuFirm2+, ki je v kompletu za AM4/AM5.

Ryzen 7 9700X je nekakšen posebnež v primerjavi z Intelom, saj AMD-jevi čipi uporabljajo dinamično navijanje do termičnega vrha. To pomeni, da se bo ta procesor pod visoko obremenitvijo samodejno poskušal dvigniti do približno 95 °C, do kolikor je zasnovan, da je temperatura še varna. Če je hladilnik bolj zmogljiv, bo procesor preprosto tekel pri višji porabi oziroma frekvenci, dokler spet ne doseže 90–95 °C. Skratka, nižja temperatura na AMD ne pomeni nujno nižjih številk, ampak višjo zmogljivost. To se je lepo pokazalo med testom.

Najprej sem poskusil privzeti način brez PBO, torej omejitev PPT na 88 W (kar je približno za 65 W TDP Zen5 standard). V programu Cinebench se je Ryzen 9700X ustalil pri okoli 75 W porabe, temperatura pa je dosegla 67 °C. Jasno je bilo, da ostaja ogromno rezerve za PBO. Zato sem vključil Precision Boost Overdrive (PBO) na način Unlimited. Zdaj se je situacija spremenila. V Cinebench R23 je procesor dvignil porabo na 115–120 W (takoj se pozna, kako želi izkoristiti hladilno kapaciteto). Frekvence jedra so bile višje (5,4 GHz), temperatura pa se je dvignila hitreje. Po 1–2 minutah se je Ryzen 9700X stabiliziral pri 92–93 °C. To je blizu nastavljene omejitve 90 °C (ki sem jo pustil, privzeto bi šel do 95 °C). Ventilatorja na hladilniku NH-D15 G2 sta se navila do 1400 vrtljajev, da sta zadržala temperaturo okoli 92 °C. In uspelo jima je. Procesor se je nehal segrevati pri 92 °C in vzdrževal to temperaturo do konca 10-minutnega testa. Rezultat je bil odličen. Ryzen 9700X je v tem načinu dosegal višjo zmogljivost, točkovni rezultat Cinebench je bil 15 % boljši kot v privzetem načinu, hladilnik pa ga je še vedno držal tik pod mejo, brez dušenja. Dejansko sem dobil občutek, da bi NH-D15 G2 zmogel še nekoliko več.

Pri daljših obremenitvah (več kot 30 minut upodabljanja v HandBrake) se je izkazalo, da NH-D15 G2 suvereno drži AMD procesor na ravni 90–92 °C pri okoli 120 W. Sistem je bil stabilen, frekvence so ostajale visoke.

V scenarijih vsakdanje rabe in iger je Ryzen 7 9700X z NH-D15 G2 prav tako odlično hlajen. Ta procesor ima precej boljši izkoristek energije kot Intelov, zato je tudi manj termično obremenjujoč, razen če ga namenoma navijemo. V igrah sem zaznal maksimalno temperaturo okoli 60 °C. Ventilatorja sta pri tem ostajala skoraj neslišna (pod 800 RPM). Zanimivo je bilo videti, kako pri igrah hladilnik sploh ne potrebuje visokih vrtljajev, kar pomeni, da bo v gaming sestavah z Ryzen 7 ta hladilnik večino časa deloval pasivno ali tiho.

Skratka, za učinkovite AMD čipe je Noctua NH-D15 G2 absolutno pretiran hladilnik.

Noctua NH-D15 G2 je utrdil krono do naslednje generacije

Brez pretiravanja lahko rečem, da je Noctua NH-D15 G2 trenutno kralj zračnega hlajenja. V vseh pogledih je izpolnil ali presegel moja pričakovanja. Zmogljivost odvajanja toplote je naravnost osupljiva, ob tem pa ohranja relativno nizko raven hrupa in Noctuino pregovorno tišino v mirovanju. Z njim sem brez težav hladil Intelov i5-14600K in AMD-jev Ryzen 7 9700X, oba procesorja sem navil, pa hladilnik ni nikoli postal ozko grlo.

Edina prava pomanjkljivost je nekoliko višja cena, ki pa je vsaj zame upravičena. Pazite še, da imate dovolj prostora v ohišju.

Noctua NH-D15 G2 dokazuje, da je zračno hlajenje lahko konkurenčno vodnemu.