TEST: Honor Magic V2 – takoj bi ga imel, če mi ne bi izpraznil denarnice
Doslej sem testiral že kar nekaj zložljivih in prepogljivih telefonov in vsakič me oblijejo drugačni občutki, skoraj vedno v pozitivnem smislu. Pri najnovejšem Honor Magic V2 sem spet doživel nekaj čisto novega.
Prednosti | Slabosti |
Strojno skorajda popoln | Visoka cena |
Tanek in lahek | Nima najnovejšega procesorja |
Odlična zmogljivost | Slabše odvajanje toplote |
Spodobne kamere | Manjka ocena IP |
Dobra podpora | Programska plat potrebuje dodelavo |
Honor Magic V2 cena v Sloveniji?
- Honor Magic V2, 16/512GB: 1999 € (usnjena različica)
Honor Magic V2 – zamenjal sem ga s klasičnim zastavonošo
- Zložen: 156,7 x 74 x 9,9 mm
- Raztegnjen: 156,7 x 145,4 x 4,7 mm
Ko sem ga prvič zagledal, niti nisem takoj ugotovil, da gre za zložljiv telefon. Je tako tanek (9,9 mm), da bi sprva rekel, da gre za klasičen ploščat telefon in ne telefon z dvema zaslonoma. Razgrnil sem notranji zaslon in ga nemudoma postavil ob bok telefonov Huawei Mate 50 Pro, Samsung Galaxy S24 Ultra, Galaxy S23 Ultra in tudi Galaxy Z Fold4 (petice žal nisem imel na voljo). V zaprtem ali raztegnjenem načinu je bil telefon enako tanek ali celo tanjši od klasičnih zastavonoš, kar je resnično izjemen dosežek. V primerjavi s starejšim Galaxy Z Fold4 je bila razlika ogromna – kot da gre za večgeneracijski preskok in ne za dva telefona, ki ju ločuje le dobro leto razvoja.
Tudi lahkotnost (231 g) govori Honorju v prid. Edino, kar pogrešam, je jeziček/ustnico, s katero bi lažje z eno roko raztegnil telefon. Brez nje sem skoraj vedno potreboval obe roki. Manjša pripomba, ki pa ne vpliva na splošno rokovanje s telefonom, ki je po zaslugi usnjenega hrbtišča še toliko bolj prijetno. Madeži so zelo opazni na notranjem zaslonu, usnje pa tako kot pri vseh dosedanjih podobnih telefonih dobro odvrača madeže. Priložen je ovitek, ki zaščiti polovico telefona, v raztegnjenem načinu pa je druga polovica izpostavljena padcem in udarcem, zato previdnost ni odveč.
Manjka kakršnakoli ocena IP, lahko se pa pohvali, da je v Honorjevih laboratorijih ocenjen za 400.000 upogibov, kar je približno 10 let zmerne rabe. Tega seveda ne morem testirati, lahko pa rečem, da zložljivi mehanizem iz titana deluje zelo zanesljivo. Obenem je dovolj močan, da lahko telefon uporabljamo pri različnih stopnjah zložljivosti, na primer kot dlančnik.
Zloži se skorajda popolnoma ravno in brez opaznejše vrzeli med zaslonoma.
Honor Magic V2 ima fantastična OLED zaslona
- 2600 nit svetilnosti zunanjega zaslona, 1600 nit premore notranji zaslon
- Tehnologija PWM zatemnitve s frekvenco 3840 Hz
- 2344 x 2156 – ločljivost notranjega zaslona, 2376 x 1060 – ločljivost zunanjega
- 120 Hz LTPO, tako zunanji kot notranji zaslon
Pri telefonu Galaxy Fold5 sem pogrešal zunanji zaslon »klasičnih« dimenzij. Nikakor se nisem uspel privaditi na bolj stlačen zaslon, tudi vsebina ni dobro izpadla na takšnem zaslonu. Na moje veselje je Honor vgradil zunanji zaslon skorajda standardnih dimenzij (6,43 palcev, 1060 x 2376, 20: 9), kar pomeni, da bodo lahko uporabniki večino nalog opravili na zunanjem zaslonu. Za tiste bolj specifične pa bodo uporabili notranjega.
Enoročna uporaba bo za manjše roke nekoliko otežena, zgornji rob sem tudi sam težko dosegel. OLED panel je odličen, barve so natančne in dinamične, svetilnost (2500 nit) pa na nivoju, ki bo zadoščal za vse pogoje uporabe. Na voljo je podpora za več kot milijardo barv, HDR10+, hitro 120-Hz osveževanje in Honorjeva zaščita z nanokristali, ki naj bi bila enakovredna Corningu.
Najboljši čarovniški trik Honorjevega Magic V2 pa je notranji 7,92-palčni OLED zaslon s hitrostjo osveževanja 120 Hz, svetilnostjo do 1600 nitov in vsemi ostalimi dobrotami, ki smo jih že našteli, vključno s tehnologijo LTPO, kar zaslonu omogoča, da se pri določenih nalogah spusti do nižjih frekvenc in tako prihrani nekaj baterije.
Honor uradno ni navedel posebne zaščite za notranji zaslon, med testom pa z izjemo prstnih madežev nisem opazil kakšne praske.
Tako kot pri vseh zložljivih telefonih se pravi rezultati pokažejo šele po 6 ali 12 mesecih redne uporabe. Konkretnih pripomb na forumih nisem opazil, kar je morda tudi odraz manjšega števila prodanih telefonov Honor Magic V2, ali pa skupnosti, ki ni ravno glasna glede svojih težav.
Oba zaslona imata tudi podporo za digitalno pero, ki je priloženo poleg kitajskih telefonov, v Evropi tega privilegija nimamo.
Manjka najnovejši čip, vseeno pa odlična zmogljivost
Honor Magic V2 je bil predstavljen konec lanskega poletja, v Slovenijo (in Evropo) pa je prišel šele pred kratkim, zato je marsikdo v njem pričakoval najnovejši čip Snapdragon 8 Gen 3 (še posebej za 2 tisočaka), dobili pa smo drugo generacijo. Naj vas potolažim, da bo tudi ta čip več kot dovolj za vse naloge, ki mu jih boste zastavili. Druga tolažilna novica pa je, da bomo čez pol leta dobili njegovega naslednika Honor Magic V3, ki bo seveda imel najnovejši čip.
Radodarni so bili tudi z RAM-om (16 GB), kar je odlično za večopravilnost, produktivnost in igranje iger. Največ sem ga testiral kot igralno konzolo, pa tudi kot e-bralnik in lahko rečem, da je to telefon z več obrazi. Pri zahtevnejših igrah se opazi nekoliko slabše odvajanje toplote, pri vsakdanji rabi pa nisem zasledil naloge, ki bi mu delala preglavice.
Testi
Tudi prostora (512 GB) je dovolj, razširitev ni mogoča. Honor je pred kratkim preklopil na silicij-ogljikove baterije (v tem primeru 5000 mAh), ki imajo boljšo gostoto od Li-ion in LiPo baterij, obenem so tudi lažje in tanjše, kar je v zložljivem telefonu seveda pomembno. Med testom sem bil zadovoljen z njeno avtonomijo. Tudi pri uporabi večjega zaslona. Če sem bil do nje zahteven (intenzivno igranje iger), je zdržala do konca dneva z okoli 20 %, sicer pa z okoli 30-35 %.
Polni se pri zelo spodobnih 66 W, na voljo pa je tudi 5 W obratno polnjenje (funkcija, ki omogoča telefonu, da deluje kot zunanja baterija in polni druge naprave). Brezžičnega polnjenja ni.
Honor je obljubil 5 let varnostnih popravkov in 4 leta nadgradenj Androida, kar je super, vendar po izidu najnovejših telefonov Samsung in Google ne več najboljše, kar ponujajo Android razvijalci.
Operacijski sistem potrebuje finese
MagicOS poznamo že od prejšnjih Honor telefonov in marsikdo takoj prepozna podobnosti s Huaweijivem operacijskim sistemom. Pri klasičnem telefonu nimam večjih pomislekov glede MagicOS, na zložljivem zaslonu pa se opazi nedodelanost. Manjkajo mu nekatere finese, ki bi dvignile uporabniško izkušnjo na višji nivo oziroma bi uporabo dodobra prilagodile večjemu zaslonu. Na primer: večopravilnost bi lahko bila boljša, želel bi si lažjega in boljšega prilagajanja aplikacij na zaslonu. Pri večini aplikacij se opazi, da se razširjenemu zaslonu ne prilegajo dobro, tako da je potrebno dimenzije prilagoditi ročno.
Dobra funkcija je Vzporedno okolje (angl. Parallel Space), ki nam omogoča, da ustvarimo dve različni okolji, bodisi zaradi varnosti bodisi zaradi produktivnosti. Najbolj zagrizeni bi v teoriji lahko tudi naenkrat igrali dve različni igri, čeprav v tem ne vidim veliko smisla, razen če igramo dve monotoni igri, ki ne zahtevata veliko naše pozornosti.
Funkcija Free Mark podpira anotacijo med različnimi stranmi in aplikacijami, kar pomeni, da nikoli ne boste izgubili rdeče niti. Z Honor Beležko (Notes) lahko zvok spremenimo v besedilo, aplikacija pa podpira tudi prepoznavanje glasovnih odtisov več oseb in ustvarjanje povzetka pogovora z enim klikom.
Dober fotograf za standarde zložljivih telefonov
- 50 MP (f/1,9) glavna kamera z OIS in 8×8 DToF laserski sistem za ostrenje
- 50 MP (f/2,0; 13 mm) ultraširoka kamera
- 20 MP (f/2,4; 62mm) telefoto kamera z OIS in 2,5x optično povečavo
- 2x 16 MP (f/2,2) sprednja kamera (HDR, 4K/30fps)
Na papirju kamere delujejo zelo obetavno in v večji meri se izkažejo tudi med uporabo telefona. Glavna kamera je zelo dosledna pri zajemu podrobnih in dobro osvetljenih fotografij. Ponoči kakovost malenkost pade, še vedno pa so fotografije na spoštljivem nivoju. Brez težav bi jih lahko objavil na družbenih omrežjih ali pa pripravil za fotoalbum. Na trgu najdemo tudi boljše kamere, vseeno pa bo ta zadoščala za večino uporabnikov.
Ultraširoka kamera je prav tako zelo spodobna. Opazi se nekoliko šumenja ob robovih ter pomoči algoritmov pri barvah in kontrastih, a me to ni prav zares zmotilo. Ko sem jo potreboval, sem mirne vesti preklopil nanjo. Ponoči pričakovano kakovost pade, vendar ne pretirano. Po potrebi bi jo še vedno uporabljal, vendar bi vseeno raje v večini primerov preklopil nazaj na glavni senzor.
Telefoto kamera pri 2,5-kratni optični povečavi naredi zelo dobre posnetke, čeprav bi si osebno želel drugačnega nivoja povečave. Pri večjih povečavah (10-kratni ali več) pa se kamera ne počuti domače. Slike zelo hitro izgubijo kakovost, so zamegljene in s slabšo ostrino ter uporabne bolj za nujne primere kot pa za morebitno objavljanje na spletu. Na kratko, imajo sindrom digitalne povečave.
Sprednje kamere so v redu, dovolj dobre za video klice in morda tudi za vloganje v najboljših svetlobnih pogojih.
Naredi točno to, kar si od njega želim
Od zložljivega telefona pričakujem, da se bo v 80 % primerih obnašal kot klasičen telefon, v tistih 20 % pa želim, da mi zagotovi izkušnjo, ki jo lahko dostavi le zložljiv telefon. In to telefonu Honor Magic V2 tudi uspe.
Zunanji zaslon je odličen in rade volje sem ga uporabljal za večino nalog. Ko pa je bilo potrebno (za igranje iger, branje, gledanje filmov …), sem imel na voljo skoraj 8-palčni OLED zaslon, ki ga lahko samo prehvalim. V zložljivem načinu sem ga lahko z lahkoto pospravil v žep in tam se je obnašal kot navaden telefon. Ni bil moteč in na daleč ni ustvarilo vtisa, kot da imam v žepu nekakšno opeko, ampak prefinjen in predvsem tanek telefon.
Ja, programska izkušnja ni povsem prilagojena temu formatu in upam, da se bodo pri naslednji izdaji posvetili prepotrebnim izboljšavam. Ker me je navdušil s strojno platjo, mu oprostim to pomanjkljivost. Bi ga imel? Zagotovo, vendar si raje plačam streho nad glavo za naslednje štiri mesece.
Prijavi napako v članku