Telekom Slovenije in partnerji predstavili rezultate študije o potencialu 5G-tehnologije
Študija se osredotoča na uporabo potenciala 5G-tehnologije za razvoj infrastruktur za večjo varnost v cestnem prometu med Slovenijo in Italijo. Glavni cilj je bil oceniti tehnične zahteve za celovito vzpostavitev sredozemskih in baltsko-jadranskih cestnih koridorjev s posebnim poudarkom na čezmejnih odsekih med italijansko Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo.
Konzorcijski partnerji so v okviru projekta analizirali in uskladili 5G-infrastrukturo z obstoječimi zmogljivostmi omrežja sredozemskih in baltsko-jadranskih cestnih koridorjev TEN-T. Pri tem se je študija osredotočila na strateške koridorje TEN-T v Furlaniji-Julijski krajini in zahodni Sloveniji, in sicer od Vidma do Palmanove, od Latisane prek mejnega prehoda Fernetiči do Sežane ter od Kopra čez Divačo do Postojne. Skupno ti koridorji obsegajo več kot 200 kilometrov cestnih povezav (147 v Italiji in 128 Sloveniji).
Na podlagi pridobljenih rezultatov je študija opredelila najoptimalnejše načine uporabe tehnologije 5G za potrebe pametne prometne infrastrukture, kamor sodijo povezan in avtomatiziran promet, varnost v cestnem prometu (eKlic), izboljšan pretok prometnih informacij ter upravljanje prometnih tokov v domačem in čezmejnem prometu. Pametna prometna infrastruktura bo prispevala k učinkovitejši rabi obstoječih virov, optimizaciji prometa, večji energetski učinkovitosti in zmanjšanju izpustov CO2. Partnerji so preučevali tudi širše družbene učinke pametne prometne infrastrukture in sinergije na področju logistike, pametnih tovarn, pametnih mest, e-mobilnosti, e-zdravja, digitalne transformacije in trajnosti.
Študija predstavlja temelj za nadaljnji razvoj omrežij in storitev na področju mobilnosti in čezmejne povezljivosti v cestnem prometu. Namen projekta 5G-SITACOR je izboljšanje prometne infrastrukture, to pa zagotavlja postavitev naprednih 5G-omrežij vzdolž cestnih koridorjev. S tem se bo izboljšala varnost in pretočnost cestnega prometa ter komunikacija med deležniki, kot so prometni operaterji, vozila in pametne prometne naprave. Posebna pozornost študije je namenjena učinkovitemu upravljanju zasebnih mobilnih omrežij 5G z navezavo na javno mobilno omrežje, kar omogoča razvoj številnih pametnih digitalnih rešitev.
Konzorcij projekta 5G-SITACOR sestavljajo partnerji iz Slovenije in Italije: avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina (Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia), Univerza v Trstu, upravljavec državnih cest ANAS, upravljavec cest Autostrade Alto Adriatico, Retelit, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), Luka Koper in Telekom Slovenije.
»Telekom Slovenije je v projektu sodeloval na področju razvoja celovitega omrežnega načrta in tehničnih rešitev, ki omogočajo učinkovito in zanesljivo implementacijo 5G-infrastrukture. S svojim strokovnim znanjem in izkušnjami je sodeloval pri opredelitvi ključnih zahtev za vzpostavitev visokozmogljive omrežne infrastrukture, ki bo podpirala napredne digitalne storitve na cestnih koridorjih. Z uporabo 5G-tehnologije lahko zagotovimo hitrejšo in zanesljivejšo komunikacijo, ki je potrebna za pametno upravljanje prometa. Najsodobnejša tehnologija omogoča tudi razvoj novih digitalnih rešitev, kar bo še izboljšalo čezmejno povezljivost. V Telekomu Slovenije bomo tudi v prihodnje aktivno sodelovali pri razvojnih projektih, ki spodbujajo digitalno transformacijo in povezujejo regije znotraj Evropske unije,« je ob predstavitvi študije povedala Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije.
Študija 5G-SITACOR je predstavljala digitalni del Instrumenta za povezovanje Evrope (CEFDigital) in bila ena izmed štirih študij o čezmejnih koridorjih 5G (5G CORRIDORS-STUDIES), ki so se začele izvajati v letih 2023 in 2024. Študija o uvajanju 5G na čezmejnih odsekih sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja TEN-T med Italijo in Slovenijo je obravnavane teme raziskala in predstavila do te mere, da je že omogočena postavitev pilotnih omrežij, kar je predvideno v nadaljevanju.
Prijavi napako v članku