SunContract proti državi vložil tožbo za 3,3 milijona evrov

Net-metering je bil zasnovan kot podporni mehanizem za spodbujanje zelenega prehoda, ki je Sloveniji pomagal doseči podnebne cilje, a je po besedah SunContracta postal breme dobaviteljev, ki povzroča izkrivljanje trga in ogroža več kot 62 tisoč lastnikov sončnih elektrarn.

»Država z nenehnim spreminjanjem pravil na eni strani ter pasivnostjo, nezainteresiranostjo in neizpolnjevanjem obljub na drugi strani ustvarja skrajno nestabilno poslovno okolje ter močno vpliva tudi na širše gospodarstvo in vse lastnike sončnih elektrarn,« je na novinarski konferenci poudaril soustanovitelj in direktor SunContract, mag. Gregor Novak. 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je dobaviteljem elektrike januarja 2024 obljubilo ureditev financiranja net-meteringa, a obljube ni izpolnilo. Na pobudo SunContract so dobavitelji v okviru Energetske zbornice Slovenije (EZS) na MOPE naslovili vsebinske predloge za povrnitev stroškov net-meteringa. Zahtevano so delno upoštevali v predlogu zakona, ki je bil v javni obravnavi februarja 2025. Pri čemer so povračilo omejili zgolj na gospodinjske odjemalce, poleti 2025 pa so dobavitelje obvestili, da stroškov net-meteringa ne bodo povrnili.

Vložili tožbo proti državi

Po izračunih MOPE so skupni stroški vseh dobaviteljev v letu 2024 znašali 21 milijonov evrov. Letos bo net-metering povzročil že od 35 do 40 milijonov evrov izgub, ocene za prihodnje leto so 60 milijonov evrov. Samo za SunContract to predstavlja dva milijona evrov v letu 2024 ter 1,3 milijona evrov za prvo polovico letos. Takšno breme onemogoča normalno poslovanje, ni trajnostno in ni dolgoročno vzdržno.  

SunContract je že leta 2024 vložil zahtevo za ustavno presojo in opozarjal na resne posledice neukrepanja MOPE, a Ustavno sodišče pobude ni vsebinsko presojalo. SunContract je napotilo, naj predhodno izčrpa vsa druga pravna sredstva, kar v Sloveniji pomeni od pet do deset let tožbenih postopkov.  

Zdaj podjetje vlaga tožbo proti državi, ki je nastanek teh stroškov sicer priznala, a jih iz neznanega razloga ne povrne, pravijo v SunContractu..

Zeleni prehod

Lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn niso privilegirana skupina. Z lastnimi sredstvi, ki po oceni SunContract znašajo približno milijardo evrov, so bistveno prispevali k zelenemu prehodu in razbremenitvi energetskega sistema. Prav njihove sončne elektrarne so omogočile nižje cene elektrike, Sloveniji pomagale doseči ciljni delež obnovljivih virov energije iz leta 2020 ter povečale delež domače oskrbe, še pravijo. Za primerjavo – samooskrbne elektrarne v povprečju proizvedejo 0,9 teravatne ure (TWh) letno, kar je 36 odstotkov proizvodnje slovenskega dela jedrske elektrarne oziroma 18 odstotkov proizvodnje vseh hidroelektrarn.

Pri SunContractu pravijo, da želijo kot največji zasebni dobavitelj elektrike v Sloveniji in dober gospodar vlagati v razvoj novih energetskih storitev, ki prinašajo dodano vrednost strankam. Zaradi nevzdržnega modela, ki ga je država s spremenjenimi pravili vsilila dobaviteljem, s 1. novembrom 2025 ne bodo več nudil storitve net-metering.

Da se z enako težavo spopadajo vsi največji slovenski dobavitelji, je jasno, saj so avgusta v pismu Borzenu ponovno opozorili na problematiko letnega net-meteringa. Mnogi tudi ne sprejemajo več novih strank z net-meteringom, nekateri, ki to še omogočajo, pa so zanje spremenili pogoje, ki so precej slabši od trenutnih.  

Podnebna nevtralnost: skupen cilj, skupna odgovornost 

SunContract zatrjuje, da ostaja zavezan iskanju rešitev tudi v času energetskih sprememb. Vse stranke bodo dobile viške ustvarjene v letu 2025, ki jih bodo lahko koristile ali prenesle na druga odjemna mesta do konca leta 2026. Za vse je na voljo tudi posebna ugodnost: do konca leta 2026 bodo viške lahko pretvorile v popust in prihranile pri nakupu baterijskega hranilnika. To bo veljalo za vse tiste, ki so se za nadgradnjo z baterijskim hranilnikom že odločili, in za vse, ki na investicijo v baterijski hranilnik še niso pripravljeni in bodo dobavitelja iskali drugje.

Podjetje s tem jasno ne blaži le vpliva tržnih nihanj, ampak spodbuja trajnostne naložbe in dolgoročno energetsko neodvisnost svojih strank, kar bi morala v prvi vrsti početi država, da doseže svoje podnebne cilje, še pojasnjujejo.

Izvršna direktorica Global Solar Councila, Sonia Dunlop, je opozorila na negativne posledice nedavnih sprememb politike net-meteringa v Sloveniji. Te bi lahko prinesle še večje finančne posledice in resno načele zaupanje javnosti v državo. Zato poziva: »Resnično priporočamo, da slovenska vlada še enkrat premisli o odločitvi, da je v tem trenutku v energetskem sektorju uvedla kaznovalne spremembe politike net-meteringa.«