Računalništvo, telefonija
24.06.2018 11:48

Deli z drugimi:

Share

Stvaritelj Internet Explorerja nam želi brati misli s pomočjo zapestnice

Stvaritelj Internet Explorerja nam želi brati misli s pomočjo zapestnice
Stvaritelj Internet Explorerja nam želi brati misli s pomočjo zapestnice

Pozabite na Amazon Echo glasovne ukaze ali ekrane na dotik, ideja upravljanaj z računalnikom z našimi misli se sliši kot ultimativen način interakcije s stroji. Pojavi se zgolj en problem: za to, da bi ideja bila uresničljiva, bi bilo potrebno zvrtati luknjo v glavo človeka in mu vstaviti čip v možgane. To bi pa mogoče lahko bila težava kajne?

“Start-up” podjetje CTRL-Labs iz New Yorka ima nekoliko drugačno idej. Ustanovitelj, Thomas Reardon, verjetno bolj poznan kot stvaritelj Microsoftovega Internet Explorerja, opiše podjetje kot “raziskovalno, nevroznanstveno podjetje”, ki temelji na dekodiranju nevroloških aktivnsoti. Za razliko nekaterih ostalih podjetij, ki se ukvarjajo s tem področjem, CTRL-Labs ne načrtuje vrtanja lukenj v lobanje in vsajevanja čipov v možgane.

Uporabniki lahko tipkajo 200 besed na minuto, brez da bi se fizično dotaknili tipkovnice

Namesto tega je “start-up” CTRl-Labs razvil elektronsko zapestnico, ki obljublja nevsiljivo mentalno kontrolo nad računalniki, pametnimi protetičnimi pripomočki in številnimi drugimi napravami. Ta možgansko-računalniški vmesnik deluje na principu detektorja napetosti, ki prihaja s strani mišičnih vlaken v rokah, ko se te krčijo.

Preko analize teh signalov se lahko ti mikro gibi spremenijo v računalniške podatke. Še boljše, tako kot lahko vidimo na spodnjem videu že samo namera gibanja lahko sproži določen gib.

Če smo čisto pošteni, to ni “možgansko-računalniški” vmesnik, kot si ga mogoče predstavljamo. Kljub temu pa je razlog, zakaj ga ekipa tako predstavlja, ker je trenutno verjetno najhitrejši način, kako pretransformirati zavestne ukaze v uporabne rezultate. V tem primeru tehnologija postane naravni podaljšek misli in gibov. Z uporabo prototipne naprave podjetja CTRL-Labs – ki zgleda kot nek slab približek dodatku super junaka iz 90-ih – lahko uporabniki recimo natipkajo 200 besed na minuto, brez da bi se fizično dotaknili tipkovnice.

“Vašo roko si predstavljamo kot podaljšek informacij od možganov do zunanjega sveta”, pravi Adam Berenzweig, direktor raziskovanja in razvoja pri CTRL-Labs. “Ljudje nimamo veliko načinov, kako spraviti informacije iz naših možganov, razen preko nadzora naših mišic”, je še dodal.

Nova univerzalna “input” naprava?

“Največji potencial vidim na področju navidezne in virtualne resničnosti”, pravi Berenzweig. Trenutno nam virtualna resničnost omogoča zelo napredne vizualne izkušnje, vendar smo omejeni kar se tiče konotrole na njimi. Imamo neke ročke, ki nas precej omejijo glede gibanja. Z uporabo tehnologije podjetja CTRL-Labs ideja “controller-free” VR kar naenkrat postane bolj realna kajne? Svet postaja vse pametnejši, kajti internet stvari nas je opremil s pametnimi zvočniki, termostati, televizijami in še bi našlo, tukaj pa nastopit CTRl-Labs, ki bi nam lahko omogočil upravljanje z vsemi temi napravami zgolj z uporabo zapestnice. Si predstavljate, da upravljate z napravami v pravem “jedi stilu”? Tovrstna tehnologija mogoče ne bo dolgo več zgolj znanstvena fantastika.

Večje in bolj pomembno vprašanje pa je, kako se bo vse to prevedlo v ostale vmesniške metode. Recimo določene geste so nam ljudem povsem samoumevne kajne? Kaj pa recimo znakovni jezik? Takšne stvari pa zahtevajo nekoliko več časa za učenje. Seveda se lahko naučimo, da takšne geste uporabljamo kot sekundarno naravo, vendar kot povedano, to od nas zahteva veliko truda.

Vse dodatne podrobnosti bomo izvedeli že kmalu. “Zelo resno smo se lotili projekta in želimo si, da bi prve pošiljke produktov šle že letos”, je dodal. Na začetku bodo naprav deležni razvijalci, kajt CTRL-Labs zanima, kakšne bodo povratne informacije in kakšni bodo prvi vtisi. Zavedajo se, da produkti, ki jih delajo zdaj, niso primerni za masovno proizvodnjo in prodajo, hkrati pa so samozavestni, kajti tehnologija dejansko deluje. “Naš cilj je, da pridemo v roke razvijalcev in da potem lahko oni raziskujejo, kaj točno je možno s tehnologijo.

Smo se pripravljeni lotiti tega v času intuitivnih vmesnikov, kjer smo navajeni drsati po ekranu brez da bi kaj preveč razmišljali? Če smo, koliko izmed nas se nas je pripravljenih učiti? Če bo dotična tehnologija postala univerzalni vmesnik, za kar Berenzweig verjame, da se lahko zgodi, je nujno potrebno, da smo na prihod tehnologije dobro pripravljeni.


Prijavi napako v članku