Računalništvo, telefonija
03.11.2006 13:43
Posodobljeno 17 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Štiri jedra v akciji – Intel Core 2 Extreme QX6700

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_core.jpg” border=0>

Po dolgem času je naša ekipa zopet dobila krila in vam v sodelovanju z ekipo OC-Lab prinaša test prvega štirijedrnega procesorja. Prve novembrske mrzle večere smo tako veselo mučili Intelov procesor Core 2 Extreme QX6700. Novinec je kljub dejstvu, da v njegovem jedru utripajo kar štirje srčki, zelo soroden z dvojedrnimi bratranci iz družine Core 2 Duo. Praktično gre za združeni dvojedrni sredici (X6800), ki celo delujeta na istih frekvencah kot pri dvojedrniku. Več podrobnosti o sami arhitekturi sledi.

Tehnični podatki

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_core_arhitekt.jpg” border=0>

Rodovnik
Ime: Core 2 Extreme
Priimek: QX6700
Oče: Intel
Mati: ASUS
Dekliški priimek matere: P5W64 WS Pro

Psihofizična kondicija
Delovni takt: 2.666 MHz (266*10)
Zunanje vodilo: 1.066 MHz
Predpomnilnik:
L1: 4*32/4*32 KB; L2: 2*4.096 KB
Število jeder: 4
Podprti ukazi: MMX, SSE, SSE2, SSE3, SSSE3, EM64T
Tehnologija izdelave: 65 nm
Kodno ime: Kentsfield
Obutev: LGA775
Pokrivalo: Intelov BOX zrakomlat

Kako smo testirali?

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_BOX_cooler.jpg” border=0>
Priloženi hladilnik sicer dobro hladi, a ob tem povzroča nenormalen hrup.

Intel nam je svoj testni primerek poslal v kompletu z lastno osnovno ploščo BadAxe 2 D975XBX2 Rev.303 ter malenkostno posodobljenim Box hladilnikom. Glede na časovne omejitve, ki smo jih imeli, in ozirajoč se na dejstvo, da v praksi uporabniki uporabljajo vse kaj drugega kot Intelove “ploščadi” (kar je sicer v primeru plošče BadAxe 2 čista krivica), smo se odločili, da procesor preizkusimo na plošči Asus P5W64 WS Pro. Na tej plošči smo namreč testirali tudi dvojedrne procesorje, v tem času pa smo jo tudi spoznali do obisti, česar za Intelovo novinko žal ne moremo trditi.

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_cpuz.jpg” border=0>

Poleg tega smo na lep način preverili tudi zagotovilo proizvajalca, da bo za prehod iz dveh na štiri jedra potrebna le nadgradnja strojne kode (BIOSa). Seveda to velja le za določene modele, saj se v praksi štirijedrneži izkažejo za energijsko zahtevne procesorje, ki jim vsaka plošča ne bo kos.

Naj na tem mestu omenimo, da smo bili dobesedno primorani zamenjati priloženi Intelov hladilnik, saj se le-ta ob doseženih najvišjih 5.000 obratih na minuto tako nenormalno dere, da ni primeren niti za najhujša industrijska okolja. Vklop samodejnega nadzora s strani osnovne plošče je seveda nujen, a z naraščajočimi temperaturami seveda narašča tudi hrup. Le kje so časi tihih in učinkovitih hladilnikov, ki so krasili Pentiume 3? Intel – tukaj dobiš čisti minus.

Drobovje testnega sistema

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_cpu.jpg” border=0>
Oznaka, ki nam je od nekdaj všeč – Intel Confidential.

– Asus P5W64 WS Pro (Intel 975X); BIOS 0301
– WD RAPTOR 150GB ,10.000 rpm, 16 MB cache
– Asus EAX1900XT 256MB @ 742/855
– Creative X-Fi Fatal1ty FPS
– Enermax Noisetaker 600W
– OS Windows XP Professional SP2

Pred zagonom programov in iger
Med praktičnim preizkusom smo želeli narediti primerjavo med dvojedrnim in štirijedrnim procesorjem. Da bi bila primerjava kar se da poštena, sta oba procesorja delovala pri enakih delovnih taktih. Preveriti smo želeli predvsem trditev, da danes nobena igra ne zna izkoristiti štirih jeder. Iz preteklih izkušenj že vemo, da višja frekvenca procesorja res pomeni hitrejše delovanje, sedaj pa bomo dobili odgovor na vprašanje, ali dodatni dve jedri prispevata k dodatnim zmogljivostim kljub temu, da direktne podpore ni.

V testne namene smo uporabili več aktualnih iger in priljubljenih programov 3DMark. Pri tem se zavedamo, da to seveda niso programi, kjer bi večjedrni procesorji blesteli, a kot že rečeno, za nabavo, namestitev in konfiguriranje programov, ki dejansko znajo izkoristiti več jeder (vsa štiri), nismo imeli časa (za kaj takega potrebujemo vsaj teden dni). Verjamemo, da so štirijedrni procesorji v teh redkih namenskih programih bistveno hitrejši od dvojedrnih (med 80 in 100 %).

Za primerjavo smo vzeli Intelova procesorja QX6700 in X6800, ki smo jim malce dvignili delovni takt, tako da sta tiktakala pri okroglih treh gigahercih (3 GHz = 300 MHz*10).

Sintetični testi

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_superpi.jpg” border=0>

Superpi 1M
Klasičen test matematičnega računanja brez optimizacij tipa SSE, MMX za računanje uporablja samo eno procesorsko jedro. Zato tu presenečenj ni, procesorja sta enako hitra.

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_3dm05.jpg” border=0>

3Dmark05
Grafični pogon merilnega programa 3DMark 05 ne podpira več kot 2 jeder, zato razlik pri grafičnih testih ni. Kot zanimivost naj povemo, da je pri procesorskih testih kar opazna razlika, torej vsaj ta del že uporablja vsa štiri jedra, s katerimi razpolaga testirani QX6700.

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_3dm06.jpg” border=0>

3Dmark06
Podobno kot pri 3Dmarku 05 se razlika odraža zgolj v točkah, ki ločeno merijo zmogljivost procesorja, ne pa drugje. Pri različici 06 se te točke tudi štejejo pod celotne točke, zato se tukaj štiri jedra malenkostno poznajo.

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_cine.jpg” border=0>

Cinebench 2003 v9.5
Cinebench je zastonjsko orodje, ki je osnovano po programskem orodju Cinema 4D. Med navijalci je priljubljen predvsem za testiranje večprocesorske moči, saj zna uporabljati do 16 procesorjev simultano.

Cinebench smo izbrali prav zato, da se pokaže uporabnost štirih jeder, če uporabljamo aplikacije, ki jih znajo izkoristiti (žal je tovrstnih programov le peščica).

WinRAR 3.61
Kompresijski program WinRAR je bržkone eden najbolj razširjenih tovrstnih programov, a le malo uporabnikov ve, da ga je moč uporabiti tudi kot merilno sredstvo procesorske moči. Zato nas je seveda zanimalo, če obstaja razlika pri kompresiranju datotek na različnih procesorjih. Jedro s štirimi srčki je pokazalo svoje mišice in dvojedrnega brata potolklo za dobrih 22 odstotkov. Rezultat je bil 1.908 proti 1.560 MB/s. Računske operacije torej nekaj pridobijo tudi brez posebnih prilagoditev, ki bi prepoznala štiri jedra.

Igre
Testiranje iger smo si tokrat zastavili malo drugače. Bržkone se vsi strinjamo, da je pri igranju najbolj pomembno celotno vzdušje. Dejanska zmogljivost določenega sistema za poganjanje določene igre in samo podatek o povprečnem številu sličic na sekundo (FPS) nam tega ne more povedati. Ponavadi je najbolj pomembno nihanje v številu sličic ter najnižje vrednosti. V zadnjem času se namreč pojavlja vedno več iger, ki imajo probleme z zatikanjem, padcem sličic na sekundo na 0, zastajanju igre med nalaganjem novega dela pokrajine oz. dela poglavja. Zato smo se odločili narediti primerjavo med procesorjema pri običajnih nastavitvah in ločljivostih, da ne bi bila grafična kartica omejevalni dejavnik. Rezultat je graf, ki kaže potek FPS skozi igranje.

Testirali smo s programom FRAPS, ki zapiše število sličic na sekundo za vsako sekundo. Posamezen preizkus igre je trajal 90 sekund, z obema procesorjema smo ponovil točno določeno pot oziroma vožnjo, po možnosti večkrat, da smo dobil primerljive rezultate. Grafične nastavitve pri igrah so bile srednje zahtevne, in sicer: ločljivost 1.280*1.024 točk ter brez dodatkov kot sta FSAA in AF.

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_nfsc.jpg” border=0>
Nobenega presenečenja, NFS Carbon ne zna pravilno izkoristiti niti dveh jeder, zato med dvo- in štirijedrnim procesorjem tudi ni opaziti razlik.

Need for Speed Carbon
Čisto nova arkadna dirkačina, bržkone bo zelo igrana igra v naslednjih mesecih.

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_oblivion.jpg” border=0>
Zopet brez opaznejših razlik med procesorjema.

Oblivion
Že kar nekako stalnica pri testiranjih, računalniško zahtevnejša igra, tako grafično kot procesorsko. Igra naj bi znala uporabljati dve jedri istočasno. Kaj pa štiri?

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_just_cause.jpg” border=0>
Ste presenečeni?

Just Cause
Še ena igra, ki jo odlikuje velika ter raznolika pokrajina in v Grand Theft Auto stilu prosto sprehajanje ter uporaba vsega, kar nam pride pod roke.

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_gothic3.jpg” border=0>
Kot kaže temu ni tako, tudi po večdnevnem igranju igre na štirijedrni zverini, le-ta ne pomaga igri, zatikanja in nenehnega nalaganja je tudi na tem procesorju bistveno preveč. Očitno so na delu hrošči. Mnogo jih je.

Gothic 3
Po nekaterih anketah najbolj pričakovana igra zadnjih mesecev. Gre za čisto nov FRP, ki ga odlikuje predvsem nedokončanost, zatikanje in slaba igralnost tudi na najmočnejših računalnikih, ki jih lahko kupimo ta trenutek. Igra naj bi do neke mere znala uporabljati dve jedri. Ji mogoče manjka do tekočega igranja štirijedrni procesor?

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_fear.jpg” border=0>
Imeli smo prav.

F.E.A.R
Dobro poznana streljačina, pri kateri smo uporabili kar standarden način testiranja. Glede na ostale igre seveda ni pričakovati neke revolucije.

Navijanje

Program%20Files/Webteh/Lektor/slike/00000011268_test_navijanje.jpg” border=0>

Glede na dejstvo, da se arhitekturno procesor ne razlikuje od svojih dvojedrnih bratcev, boljšega navijanja ni pričakovati, prej obratno. Tu ne pomaga niti odklenjen množilnik, saj se povišan delovni takt odraža v bistveno višjih delovnih temperaturah. Ker nas je od Intelove ropotarnice, ki ji sicer pravijo hladilnik, bolela glava, smo jo zamenjali z drugim zračnim hladilnikom, in sicer Scythe Infinity. A tudi ta je ob povišanih napetostih kaj hitro postal nemočen, procesor pa se je potil pri 100 stopinjah Celzija (pri napetosti 1,55V).

QX6700 enostavno ni dober navijalec. Popolnoma stabilno delovanje namreč nudi do hitrosti 3.250 MHz, za kaj več pa bo potrebna uporaba vodnega hlajenja ali drugih, zahtevnejših rešitev.

Zaključek
Štirijedrni procesor ljubiteljem računalniških iger in domačim uporabnikom ta trenutek ne prinaša nič novega. Trenutno namreč ni igre, ki bi znala uporabiti dodatni dve jedri, pa tudi ostali merilni programi ne morejo biti v zadovoljstvo uporabniku, ki bi za novinca odštel težke denarce.

Po njem bodo morebiti posegli le profesionalni uporabniki, ki pri svojem delu uporabljajo raznorazna zahtevna računanja, obdelavo videa, slik, animacij … Aplikacije, ki znajo izkoristiti vsa jedra, bodo delovala hitreje, zato bodo z novincem še največ pridobili t. i. vstopni modeli v svet t. i. “Intel based” strežniških sistemov, ki so do sedaj uporabljali večprocesorske platforme. Štirijedrni procesor namreč ponuja podobne zmogljivosti, a občutne prihranke pri stroških platforme itd.

Ocena: 8

Prednosti:
+ zmogljivosti
+ tehnološka naprednost

Slabosti:
– visoka cena
– obupen hladilnik
– ozko področje uporabnosti


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

DEMAR d.o.o.

Gmajna 10, 1236 Trzin, Tel: 05 907 40 61
Drzne rešitve za spletne predstavitve z dušo Obstaja agencija, ki ponuja rešitve za podjetja, organizacije, znamke in posameznike. Za vse, ki pogrešajo sodobnost, kreativnost ... Več

MAT3, MATEJ BOŽIČ s.p.

Vipavska cesta 2c, 5270 Ajdovščina, Tel: 031 200 701
MAT3 Podjetje MAT3 Matej Božič s.p. je bilo ustanovljeno v letu 2013. Njihov cilj? Postati uspešno podjetje na področju servisa računalnikov, fotografiranja in izdelave spletnih ... Več

ALTERNA DISTRIBUCIJA d.o.o.

Litostrojska cesta 56, 1000 Ljubljana, Tel: 01 520 28 00
S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in poslovno zrelostjo poznana kot ena vodilnih in najtrdnejših tovrstnih družb v Sloveniji. Osnovna dejavnost družbe je distribucija računalniške ... Več
Zlati partner

STRIM PLUS d.o.o.

Cesta dveh cesarjev 393, 1000 Ljubljana, Tel: 05 907 52 00
Strim plus d.o.o. sestavlja dinamična ekipa, ki se ukvarja s tremi segmenti poslovanja v prehodu od papirnate sedanjosti v digitalno prihodnost. Foto: Freepik Rešitve tiskanja Tiskanje ... Več