Spoznajte prvega popolnoma mehkega robota na svetu
“Octobot” je miniaturni robot, ki ni nič večji od vaše stisnjene pesti. Izgleda precej podobno kot nekaj kar bi kakšen otrok dobil na rojstnodnevni zabavi v vrečki presenečenja. Raziskovalci so izdelali mehkega robota, ki se premika sam, kljub morda nekoliko otročjemu imenu in izgledu pa predstavlja “octobot” izjemen dosežek na področju robotike.
Po pričevanju raziskovalcev s Harvarda, ki so ga ustvarili, gre za prvi mehki robot, ki je v celoti samozadosten. Ne vsebuje namreč nobenih električnih komponent – nič baterij in računalniških čipov – premika pa se brez da bi bil voden s strani računalnika.
“Octobot” je v resnici pnevmatična cev s simpatično zunanjostjo. Za premikanje “octobota” je potreben vodikov peroksid – veliko bolj koncentriran od tistega v tipičnih zdravstvenih kabinetih – ki polni dva rezervoarja v notranjosti “octobotovega” telesa. Pod pritiskom tekoči vodikov peroksid potuje po ceveh v notranjosti “octobota” in na določeni točki ta tekočina pride v stik s platino. To povzroči reakcijo pri kateri se producira plin. Od tam se plin širi in se premika skozi majhne odprtine, ki jim ravimo tudi mikrofluidni kontrolerji. Ti poskrbijo, da se plin izmenjaje usmerja v vsako lovko posebej.
Izmenično spučanje plina v lovke daje občutek, da robot pleše, saj njegove majhne lovke migljajo podobno kot pri živih hobotnicah. “Octobot” se lahko premika približno 8 minut, za to pa potrebuje 1 milimeter “goriva”.
Kako se sploh zgradi kaj takega kot je “octobot”?
Ryan Truby, študent na Harvardu in član ekipe, ki je uspela zgraditi “octobota”, pravi, da je potrebno vse dele zgraditi lastnoročno. Le model za obliko robota in mikrofluidni čip sta bila zgrajena drugje, je še dodal.
“Octobot” je zgrajen iz materialov, ki jih večina mikrofluidnih laboratorijev tako ali tako ima pri roki. Kljub temu je bilo potrebnih 300 poizkusov, da so raziskovalci uspeli sestaviti prvega mehkega robota na svetu. Najprej se torej položi mikrofluidni čip v prazen, po meri narejen model hobotnice. Potem se v ta model prilije mešanica silikona, ki popolnoma prekrije čip. Po tem, ko uporabijo 3D tiskalnik, s katerim vbrizgajo barvo v model, tega pečejo 4 dni. Tako pridobijo končno obliko “octobota”, med tem pa ena od barv izpari, za sabo pa pusti prazne kanale po katerih se potem kasneje pretaka plin pod pritiskom.
Tisto kar morda še manjka takšnemu robotu je zmožnost programiranja, ki bi omogočila večji nadzor nad gibanjem robota. “Octobot” pa seveda ni bil narejen za kaj takega, saj je namerno povsem minimalističen, ker so ustvarjalci z njim želeli dokazati, da se takega mehkega robota sploh da narediti.
Prijavi napako v članku