Slovenija na poti k razvoju in uporabi umetne inteligence

Udeležence so nagovorili predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič in direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Boštjan Zalar, ki so poudarili pomen vlaganja v umetno inteligenco ter njeno odgovorno in etično uporabo za dobrobit družbe. “Živimo v časih kjer je danes nekaj odlično, jutri samo še povprečno, govorimo torej o obdobju hitrega napredka. Potrebujemo različne strokovnjake, ki svojo inteligenco uporabljajo za razvoj umetne. Le tako bomo uspešni.” je v uvodnem delu dogodka poudaril dr. Zalar.

Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer je poudarila, da ima Slovenija dolgo tradicijo raziskav in razvoja na področju umetne inteligence ter da je ključnega pomena njena etična in premišljena uporaba. “Moč umetne inteligence ni le v kodi in podatkih, temveč v tem, kako jo uporabljamo. Ključno je, da jo usmerimo v dobrobit družbe, gospodarstva in okolja,” je poudarila. Opozorila je na odgovorno uvajanje umetne inteligence v izobraževanje, zdravstvo in industrijo, pri čemer je ključnega pomena sodelovanje med državo, znanstveno skupnostjo in gospodarstvom, za ustvarjanje inovativnih in trajnostnih rešitev. Poleg tega je izpostavila prijavo Slovenije za pridobitev novega superračunalnika in vzpostavitev tovarne umetne inteligence, ki predstavlja pomemben korak k nadaljnjemu razvoju naprednih tehnologij, ter se zahvalila vsem, ki so prispevali k pripravi prijave na omenjen projekt.

S povedanim se je strinjal tudi predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, ki je poudaril pomembnost uporabe umetne inteligence po celem svetu. “Umetna inteligenca je tako vseprisotna, da se z njo ukvarjamo voditelji sveta. Gre za orodje, ki bo spremenilo naš način življenja“. Hkrati pa moramo biti zelo pazljivi na zlorabo pri njeni uporabi, na kar je opozoril tudi minister dr. Igor Papič.

Na dogodku so bili s strani raziskovalcev predstavljeni inovativni projekti, ki dokazujejo široke možnosti uporabe umetne inteligence na različnih področjih, kot so okolje, energetika, varovanje podatkov, kmetijstvo in vesoljske tehnologije. Med ključnimi rešitvami so napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov, digitalni dvojčki za upravljanje vodnih virov, sistem za detekcijo dezinformacij, digitalni dvojček očesa, optimizacija rabe energije v vesoljskih tehnologijah, trajnostno kmetijstvo, samodejno zaznavanje iztekanja pitne vode in uporaba satelitskih podatkov za spremljanje podnebnih sprememb. Predstavljen je bil tudi Demonstracijski center Pametna Tovarna, ki z umetno inteligenco optimizira proizvodne in logistične procese ter podpira krožno gospodarstvo.

Slovenija s kombinacijo močne raziskovalne skupnosti, aktivnega mednarodnega sodelovanja in državne podpore utrjuje svoj položaj kot eden ključnih centrov umetne inteligence v Evropi.

Več kot petina prebivalcev Slovenije uporablja orodja generativne UI 

Pa si poglejmo nekaj statistike glede uporabe UI v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini in DALL-E, v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 21 % prebivalcev Slovenije; 23 % med moškimi in 20 % med ženskami. 

Delež uporabnikov teh orodij je bil največji med prebivalci s terciarno izobrazbo (37 %). Med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo je znašal petino (20 %) in tistimi s srednješolsko 14 %.

Med dijaki in študenti jih je omenjena orodja UI uporabljalo 70 %, med zaposlenimi 24 % ter med upokojenci 4 %.

Obseg uporabe orodij generativne umetne inteligence so v letu 2024 spremljale še štiri druge evropske države. Med njimi je bil delež takih 16–74-letnikov največji na Norveškem (38 %), sledili sta Avstrija in Švedska s po 28 %, najmanjši med opazovano četverico pa s 26 % na Nizozemskem (18–74 let). Primerjava z drugimi državami EU bo mogoča z letom 2025, ko bodo uporabo orodij generativne UI spremljale vse članice EU.

Sedem od desetih prebivalcev Slovenije še ni uporabljalo orodij generativne umetne inteligence; 5 % neuporabnikov teh orodij je kot enega od razlogov za to navedlo skrbi zaradi varnosti ali zasebnosti. 3 % neuporabnikov interneta pa nezaupanje v informacije na internetu.

Generativna umetna inteligenca je do danes, torej nekaj manj kot v letu dni, naredila velik napredek in sklepamo lahko, da se bo ta pokazal tudi na številkah v prihodnje.