Slovenija 2030: Kako bo umetna inteligenca preoblikovala državo, ki stavi na pamet

Nacionalni program razvoja umetne inteligence Slovenije do leta 2030 (NPRUI-2030) predstavlja ključni strateški dokument, s katerim želi Slovenija odgovoriti na hitro naraščajoči pomen digitalizacije, avtomatizacije in inteligentnih tehnologij. Rok za oddajo pripomb na osnutek besedila NPRUI-20230 je 18.12.2025, pripombe pa lahko posredujete Ministrstvu za digitalno preobrazbo na e-naslov: gp.mdp@gov.si.

V evropskem prostoru, kjer se vzpostavlja celovit regulativni okvir (AI Act, Data Act, DSA, DMA, GDPR), je sprejem takšnega dokumenta bistven za ohranjanje usklajenosti z evropskimi standardi ter hkrati za razvoj domačega ekosistema, ki bo sposoben odgovorno inovirati in ustvarjati dodano vrednost. Slovenija se ob tem sooča z vprašanjem svoje pozicije: ali bo le sledila evropskim trendom ali pa bo izkoristila svojo majhnost, fleksibilnost in dobro raziskovalno tradicijo ter postala kapitan premišljeno vodene ladje, ki zna pravočasno ujeti veter tehnoloških sprememb. Morda tudi zato ni presenetljivo, da se je nekdo v razpravi o programu šaljivo vprašal, ali se bomo končno odločili, ali želimo biti potniki, posadka ali ambiciozni navigatorji evropske digitalne prihodnosti.

Dolgoletna tradicija odličnosti slovenskih institucij

Raziskovalna usmeritev programa izhaja iz dolgoletne tradicije odličnosti slovenskih znanstvenih institucij, med katerimi izstopajo predvsem Institut Jožef Stefan in univerzitetna središča. NPRUI-2030 predvideva intenzivno krepitev raziskav, prenos znanja v prakso ter vzpostavljanje novih industrijsko-akademskih partnerstev, ki naj bi pospešila komercializacijo UI-rešitev. Raziskave naj ne bi ostale v laboratorijih, temveč naj bi se prelile v aplikativne projekte, ki bodo dvignili produktivnost in inovacijsko sposobnost slovenskega gospodarstva. Eden izmed konkretnih primerov je pilotni projekt AI4Manufacturing, v okviru katerega je visoko tehnološko podjetje v Gorenjski regiji skupaj z raziskovalci razvilo inteligentni sistem za napovedovanje napak v proizvodnih linijah. Po začetnem dvomu, da bo UI morda »prevzela« delo tehnikov, je kmalu postalo jasno, da napake zazna hitreje in učinkoviteje. Tako so zaposleni ugotovili, da jim sistem pravzaprav pomaga – in to brez dodatnih zahtev po parkirnem mestu.

UI je lahko v veliko pomoč podjetjem

Slovenska podjetja, zlasti mala in srednja (MSP), ki predstavljajo veliko večino domačega gospodarstva, se pogosto soočajo z izzivi pri uvajanju novih tehnologij. Glavne ovire so pomanjkanje kadra, visoki stroški implementacije ter nezadostna informiranost. Nacionalni program zato predvideva spodbude, svetovanje in razvoj orodij, ki bodo MSP-jem omogočala hitrejše in cenovno dostopnejše uvajanje umetne inteligence. Dober primer je turistična agencija iz Posočja, ki je s pomočjo analitičnega sistema pridobila vpogled v rezervacijske vzorce svojih gostov. Ugotovila je, da Nizozemci najpogosteje rezervirajo pakete tik pred polnočjo. Ko se je vodja agencije sprva ustrašil, da bo treba v nočnem času povečati kadrovsko prisotnost, je hitro ugotovil, da lahko breme komunikacije prevzame UI-asistent. Rezultat: prihodki so se v nekaj mesecih občutno povečali, zaposleni pa so ostali pri normalnih delovnikih.

Zagotavljanje skladnosti in zdravstvo

Ker se evropska regulacija UI hitro razvija, je program osredotočen tudi na zagotavljanje skladnosti z zahtevami Akta o umetni inteligenci, ki določa stroga pravila za sisteme visokega tveganja, nacionalni nadzorni organ, postopke certificiranja in registre AI-rešitev. Za Slovenijo bo ključno, da pravočasno vzpostavi ustrezne institucije, pripravlja smernice in podjetjem omogoči dostop do vzorčnih dokumentacij ter ocenjevalnih orodij. Pričakuje se, da bo pomemben del pozornosti namenjen sektorjem, kot so zdravstvo, promet, javna uprava in finančne storitve. Slovensko zdravstvo že preizkuša sistem za zgodnje odkrivanje kožnega raka, ki temelji na strojnih modelih. Čeprav se je izkazal za izjemno natančnega, morajo ponudniki dokazovati varnost, transparentnost in nenehen človeški nadzor. Eden izmed dermatologov, ki sodeluje v pilotnem projektu, je pripomnil, da ga UI sicer premaga v hitrosti prepoznavanja sumljivih znamenj, a še vedno ne zna povedati dobre šale pacientu, ki je v stresu – zato meni, da je tehnološki napredek za zdaj še sprejemljiv.

Vključevanje UI vsebin v šolstvo

Ključni element programa je razvoj človeških virov. Največja ovira za naprednejšo uporabo UI v Sloveniji je namreč pomanjkanje digitalnih veščin. NPRUI-2030 predvideva celovit pristop: od vključevanja osnovnih UI-vsebin v osnovne in srednje šole, do reforme univerzitetnih programov in organizacije specializiranih izobraževanj za zdravstvo, javno upravo, pravosodje ter gospodarstvo. Eden od zanimivih projektov je program “AI mentor” na ljubljanski osnovni šoli, kjer učenci razmišljajo o etičnih dilemah UI. Ko so UI vprašali, ali bi jim naredila domače naloge, je sistem sicer znal odgovoriti, da odgovorno učenje ne vključuje avtomatizacije celotnega učnega procesa, kar je učiteljici dalo priložnost za poglobljeno razpravo o odgovorni rabi tehnologije. A učenci – kot otroci – še vedno preverjajo, kje so meje sistema.

Preboj v javni upravi?

Javna uprava je še eno področje, kjer želi Slovenija do leta 2030 narediti preboj. Predvidena je uvedba inteligentnih pomočnikov za razlago postopkov, orodij za pospešeno obravnavo vlog, analitičnih sistemov za nadzor nad neučinkovitostjo in prepoznavanje goljufij ter avtomatiziranih povzetkov pravnih aktov. Pilotni projekt, ki je testiral pomočnika za vprašanja s področja gradbenih postopkov, je razkril visoko stopnjo natančnosti, a tudi določene komunikacijske posebnosti. Na eno od vprašanj uporabnika je sistem zapisal, da bo potreboval veliko potrpežljivosti, kar je sprožilo razpravo o tem, ali imajo UI-pomočniki dovolj »slovenskega značaja« ali pa morda preveč neposredno posnemajo spletne forume.

Program predvideva tudi pospešeno uporabo UI v najpomembnejših gospodarskih in družbenih sektorjih. V zdravstvu naj bi UI pomagala pri diagnostiki, upravljanju čakalnih vrst in personalizirani medicini. V mobilnosti bo imela pomembno vlogo pri upravljanju prometa in razvoju pametnih cest. V energetiki se bo uporabljala pri optimizaciji rabe energije in preventivni analitiki, ki bo pomagala preprečevati motnje v oskrbi. Industrija bo pospešila uporabo digitalnih dvojčkov in robotizacije, turizem pa bo s pomočjo inteligentnih sistemov izboljšal uporabniško izkušnjo. Prednost Slovenije je njena majhnost in povezanost sektorjev, zaradi česar lahko rešitve hitro prehajajo iz pilotnih faz v širšo uporabo, hkrati pa se dobra praksa hitro širi. A ker je Slovenija tudi okolje, kjer se o vsakem uspehu govori dolga leta, obstaja nevarnost, da bodo posamezni pilotni projekti prehitro dobili status “zgodbe o uspehu”, ki bo zasenčila potrebo po celoviti implementaciji.

Slovenija – prvak v pametni uporabi umetne inteligence?

Infrastruktura, podatki in kibernetska varnost so hrbtenica programa. NPRUI-2030 spodbuja vzpostavitev nacionalnih podatkovnih prostorov za zdravstvo, mobilnost in energijo, razvoj slovenskih jezikovnih modelov, nadgradnjo superračunalniške infrastrukture ter strogo skladnost z NIS-2 direktivo. Posebna pozornost je namenjena slovenskemu jeziku, saj globalni modeli pogosto ne razumejo dobro posebnosti slovenskih sklonov in idiomov. Zgovoren primer je odgovor enega od globalnih modelov UI, ki je na vprašanje o najlepšem razgledu v Sloveniji predlagal streho nakupovalnega središča v Ljubljani – kar je bilo sicer izvirno, a geografsko ne najbolj prepričljivo.

V širšem družbenem kontekstu program poudarja etični razvoj umetne inteligence, zaščito temeljnih pravic, preprečevanje diskriminacije, transparentnost in vključevanje civilne družbe v razpravo o prihodnosti digitalizacije. Slovenija si želi oblikovati lasten model upravljanja UI, ki bo presegal zgolj skladnost z zakonodajo in bo poudarjal sodelovanje, odprtost, preskušanje rešitev v varnih okoljih ter dolgoročno družbeno korist. Kot pravi eden od raziskovalcev, ki sodelujejo pri oblikovanju smernic, je ključ v tem, da Slovenija ne poskuša tekmovati z velikimi globalnimi igralci, temveč razvije pametne, učinkovite in etične rešitve, ki bodo primerne za naše okolje – in morda uporabne tudi drugod.

Nacionalni program razvoja umetne inteligence do 2030 je tako več kot politični ali tehnični dokument. Je vizija, kako lahko Slovenija s premišljenimi investicijami, dobro koordinacijo, odgovorno regulacijo in krepitvijo človeškega kapitala postane ena najbolj naprednih digitalnih družb v Evropi. Če bo državi uspelo okrepiti raziskovalno bazo, razviti kadre, poenostaviti dostop do podatkov, zagotoviti skladnost z evropskim pravnim okvirom ter podpreti gospodarstvo pri uvajanju novih tehnologij, ima realno možnost, da se v prihodnjih letih prelevi v evropski laboratorij za razvoj in uporabo zaupanja vredne UI. Naj zaključimo v duhu nekoliko hudomušne pripombe enega od slovenskih strokovnjakov: Slovenija ne more zmagati v tekmi velikosti, lahko pa postane prvak v pametni uporabi umetne inteligence – in prav to je bistvo vizije, ki jo program postavlja pred nas.