Robot sestavil Rubikovo kocko z eno roko
V predstavitvenem videoposnetku, ki prikazuje robotov novi talent, lahko vidimo, kako se mehanska roka z nerodnimi, a natančnimi gibi počasi bliža cilju, to je, da je kocka sestavljena. Postopek traja kar nekaj minut, vendar je Dactyl izziv sposoben rešiti – sam. Prisotni, ki so robota spremljali v živo, so poročali o nenavadnem občutku, ki jih je navdajal med tem, ko so gledali umetno roko med sestavljanjem kocke. Gibi oziroma premiki prstov so bili videti občutno manj tekoči od človeških, posebno še v členkih. Spomnimo tudi, da so specialisti za Rubikovo kocko iz mesa in krvi sposobni izziv razrešiti v nekaj sekundah. Toda razlog za veselje pri OpenAI se skriva nekje drugje.
Dosežek Dactyla je korak bližje želenemu cilju za industrijo umetne inteligence in robotike. Robota, ki se lahko nauči izvajati različne naloge v resničnem svetu, ne da bi mu bilo treba pred tem trenirati mesece ali leta in ga za to posebej programirati.
Zakaj je Dactyl tako poseben
Sodelavci, ki so ustvarili omenjenega robota, pravijo, da je kar nekaj podobnih “izdelkov” sposobnih sestaviti Rubikovo kocko, in to zelo hitro. “Pomembna razlika med njimi in Dactylom pa je, da so drugi oblikovani in sestavljeni za namensko uporabo,” dodaja Peter Welinder, znanstvenik na področju raziskav in robotike pri OpenAI. “Kot je trenutno očitno, ne poznamo načina, da bi istega robota ali isti robotski pristop uporabili za neko drugo nalogo. Ekipa pri OpenAI ima zato precej drugačne ambicije. Poskušamo sestaviti robota splošnega pomena. Podobno kot lahko mi, ljudje, in naše človeške roke opravljajo veliko različnih stvari, ne le določene naloge, tudi mi poskušamo sestaviti nekaj, robota, ki se lahko nauči in opravlja več opravil, je po obsegu sposobnosti splošnejši.”
Dactyla so od vsega začetka razvijali kot robotsko roko, ki se je nekega opravila sposobna naučiti sama, podobno kot človek. Navodilo za učenje mu podajo s pomočjo posebne programske opreme, ki poskuša na nek preprostejši način preskočiti milijone let evolucije. Nekega dne, upajo pri OpenAI, bi nam to morda pomagalo razviti vrsto humanoidnih robotov, ki jih trenutno poznamo le iz znanstveno fantastičnih filmov. Robotov, ki nas ne bi ogrožali, temveč bi nam pomagali pri različnih opravilih, tudi denimo v kaotičnih okoljih, kot so mestna središča ali hrupne tovarne. Krasni novi svet!
Prijavi napako v članku