Res uživam v tem, kar delam

V vaši mladi karieri se nizajo že številni uspehi. Kateri so najpomembnejši za vas in kaj je vaše vodilo skozi življenje?

Mislim, da bo najlažje, če začnem kar z vodilom – verjamem, da v življenju lahko dosegamo uspehe ali pa se učimo na svojih napakah. Težko je opisati uspeh kot en sam dogodek, bi pa rekel, da je najpomembneje to, da res uživam v tem, kar delam. Prav tako mi je to ena izmed vrednot, saj verjamem, da ko ima posameznik strast, je radoveden in se je pripravljen učiti. To je vredno več kot kakršenkoli certifikat ali diploma. Imam pa še eno vodilo v življenju, in sicer da se vedno poskušam obkrožati z ljudmi, ki vedo več, imajo več izkušenj in za njih nemogoče ne obstaja. Tako se nam ni treba učiti vedno le iz svojih napak, temveč lahko uporabimo nasvete in izkušnje drugih.

Kakšno je stanje tehnologije v izobraževanju? Se v Sloveniji bližamo digitalni prihodnosti učenja?

Digitalno izobraževanje obstaja že mnogo let in je na voljo praktično komurkoli z internetno povezavo in pa pametnim telefonom. V aplikacijah in na obstoječih spletnih platformah lahko najdemo ogromno uporabnih, praktičnih vsebin.

Tudi sam sem se tako izobraževal o digitalnem trženju, osebnostni rasti in grafičnem oblikovanju. Menim tudi, da ima trenutni izobraževalni sistem veliko priložnosti za izboljšanje. Sam sem študiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko, vendar vidim, koliko mladih odhaja v tujino, ker preprosto najdejo boljše priložnosti in pogoje v tujini. Sam bi veliko raje videl, da bi univerze bolj tesno sodelovale z gospodarskim sektorjem in prilagajale učne vsebine potrebam na trgu. Kot primer lahko vzamemo eksponentni razvoj spletnih tehnologij, katerih razvijalci so več kot iskani ne samo v Sloveniji, temveč po celotnem svetu.

V Sloveniji so ljudje na splošno zelo dobro izobraženi, tudi v primerjavi s tujino. Kar potrebujemo, so le priložnost, da se dokažemo, strast in pa cilj v življenju. Že sami uspehi slovenskih startup podjetij povedo veliko, predvsem zdaj, ko smo dobili v Sloveniji mednaroden pospeševalnik – ABC Accelerator. Ogromno startupov išče mlade, zagnane ljudi, ki so pripravljeni se učiti, in jih povabijo pod svoje okrilje. Tudi sam sem se največ naučil s tem, ko sem imel delovne izkušnje poleg študija.

Sam zelo pogrešam hibridne magistrske programe v Sloveniji, na primer digitalno trženje. Moj cilj je bil tudi posvetiti se magistrskemu programu, vendar sem se raje odločil posvetiti čas razvoju svojih projektov in pa učenju tehnologij, ki so trenutno v porastu. Preprosto se mi investicija časa, ki bi ga posvetil magistrskemu programu, ni zdela dovolj v primerjavi s količino praktičnih, uporabnih vsebin, ki sem se jih naučil kot samouk.

Zakaj je diploma iz računalništva lahko dobra odskočna deska za kariero v vsebinskem in digitalnem trženju?

Trenutno se nahajamo v obdobju, kjer se tehnologije razvijajo eksponentno. Razumevanje obstoječih tehnologij je bistveno in iz svojih izkušenj lahko povem, da mi je velikokrat »inženirsko razmišljanje« pomagalo rešiti kompleksne probleme. Že samo dejstvo, da obstaja na svetu manj kot odstotek ljudi, ki razume preprostejše spletne jezike, kot sta HTML in CSS, pove ogromno.

Menim, da je predvsem v digitalnem trženju razumevanje tovrstnih tehnologij osnova. Digitalni svet je naš vsak dan, bodisi Facebook bodisi malo morje mobilnih aplikacij. Najbolj pa me razveseli, ko združimo različne svetove, kot sta računalništvo in trženje, ker odpremo ogromno novih priložnosti in prostora za inovacije.

Diploma iz računalništva mi je definitivno pomagala pri razumevanju in reševanju kompleksnih problemov, predvsem pa sem v času študija pogrešal še več praktičnih vsebin, reševanja problemov podjetij in pa boljše povezovanje z njimi. Študentje bi lahko pridobili ogromno izkušenj z opravljanem prakse, saj bi bili dejansko integrirani v delovno okolje in ne bi opravljali samo »tipičnih pripravniških del«.

Po zaprtju slovenskega HP-jevega predstavništva se je v medijih razvila splošna debata, ali je Slovenija sploh sposobna, da bi postala nova Silicijeva dolina Evrope. Veliko jih stavi na Bolgarijo. Kaj moramo narediti, da se temu cilju približamo?

Menim, da je Slovenija odlična dežela, da to postane. Glavni problem je v sami mentaliteti in odnosu ljudi, ki si ne upajo verjeti in delati skupaj kot ena država in narod. Dokler ne bomo stopili skupaj in delili svojih norih idej, ne bomo dosegli veliko. Sijoči primer je ponovno novo odprti ABC pospeševalnik v Ljubljani, ki je povezal skupaj trgovine in podjetja, za katera ne bi niti sanjali, da bodo sodelovala skupaj. Začeli so graditi pametna mesta in mislim, da je to odlična odskočna deska, da privabimo še več pametnih ljudi (nazaj) v Slovenijo.

Predvsem pa moramo deliti svoje uspehe in zgodbe, saj nam dajejo energijo, motivacijo in zagon, da zmoremo več. Samo povezovanje ljudi je bistveno in uspeli bomo le skupaj.

FRI in AIESEC sta verjetno igrala veliko vlogo na vaši poklicni poti. Kakšna pa je bila vaša pot pred tem? Izvedeli smo, da ste bili med drugim tudi eden izmed udeležencev poletne šole EdIT. Prav tako ste opravljali prakso pri Računalniških novicah.

Že od mladih nog sem bil vedno navdušenec za Photoshop, tako da sem kar veliko časa posvetil ustvarjanju novih dizajnov in učenju novih tehnik. Prav tako sem (na srečo) po neuspešnem prvem letniku fakultete dobil priložnost v razvojnem podjetju. Tu sem se naučil, da si ne želim postati razvijalec, kar je bil razlog, da sem se začel lotevati novih projektov in postal radoveden.

Po pravici sem bil kar malo »v paniki«, ker res nisem vedel, kaj zdaj, vendar nisem odnehal. Tako sem se tudi udeležil veliko poletnih šol, tako doma kot v tujini. Skupaj s preostalimi proaktivnimi študenti smo organizirali prvi univerzitetni dogodek TEDx in še vrsto drugih projektov.

Kot študent imaš v Sloveniji idealno priložnost, da poskusiš ogromno stvari in tako res odkriješ tisto, kar si želiš početi v življenju. Vsak, ki ima cilj in željo, mu bo uspelo. Pot ne bo lahka, vendar se moramo biti pripravljeni stalno učiti.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Zaenkrat še ostajam v tujini, saj menim, da je to izkušnja, skozi katero bi moral vsak. Že sama sposobnost razumevanje drugih kultur pomeni ogromno. Šele ko potuješ in delaš v drugi deželi, lahko odkriješ, kakšna je tvoja dodana vrednost v resnici. Prav tako odkriješ, koliko si dejansko vreden in kako se pogosto delodajalci skorajda delajo norca iz nas z nerazumljivimi ponudbami za znanje in vrednost, ki ga lahko ponudimo.

Predvsem se bom osredotočal na še več izobraževanj ter mreženj in kako prenesti še več dobrih praks v Slovenijo. Na svetu je vse več digitalnih nomadov, ki delajo iz različnih kotičkov tega sveta, in verjamem, da jih bo vse več.

Vedno pa si vrata za prihodnost puščam odprta, vendar obenem svojim željam ter sanjam sledim še naprej in jih poskušam živeti.

Kakšen nasvet bi dali mladim dijakom in študentom, ki jih zanima pot v IT-ju?

IT je eno izmed najhitreje razvijajočih se področij. Že samo dejstvo pove, da je vsak dan več inovacij. Prav navdušen sem, ko vedno spremljam razvoj novih izdelkov in storitev novih startup podjetij. Kdorkoli se je pripravljen stalno učiti in si želi sodelovati pri idejah, ki spreminjajo svet, je to definitivno eno izmed področij.

Glavni nasvet pa je predvsem to, da si moramo upati in ostati pozitivno naravnani.

>> Matica Kašnika lahko spremljate tudi na njegovem blogu matic360.org.

Pridružite se skupnosti EdIT na spletni strani Facebook.

Skupnost EdIT povezuje vse, ki bi radi z drugimi delili znanje ter izmenjali mnenja o trendih in izobraževanjih, povezanih z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT). Obenem pa si prizadevamo navdihniti ženske in dekleta, ki delujejo v panogi IKT.

Preberite kaj so o svoji karierni poti in načrtih za prihodnost povedali pretekli udeleženci poletne šole EdIT:

• Erika Pogorelc, udeleženka 2006
• Marinka Žitnik, udeleženka 2004 in 2007
• Dejan Ognjenović, udeleženec 2014