Recenzija: A Plague Tale: Innocence – nebrušen diamant

Videoigre z zgodovinsko tematiko se pogosto zdijo zasenčene s strani prenekaterih domišljijskih naslovov. Kar je razumljivo, saj se mnogi v navidezne svetove spuščajo zato, da bi pobegnili v prijetnejši svet, stran od krute resničnosti in težkih trenutkov človeške zgodovine. A preteklosti se moramo zavedati in mnoge igre so že pred časom dokazale, da v nazornosti prikaza pomembnih zgodovinskih dogodkov ne zaostajajo več dosti za filmskimi deli. Le kdo bi denimo lahko pozabil dih jemajoče izkrcanje na obalo Normandije v Medal of Honor: Allied Assault ali prigod z Leonardom Da Vincijem v sicer fantazijsko-zgodovinski seriji Assassin’s Creed?

Črna smrt
A Plague Tale: Innocence se vrača še nekoliko bolj v preteklost, v enega najbolj črnih obdobij človeške zgodovine – stoletno vojno med Anglijo in Francijo, ko je po Evropi pustošila epidemija kuge. In prav slednja predstavlja poglavitno nevarnost v tej tretjeosebni akcijski pustolovščini, ki pripoveduje zgodbo dveh plemiških potomcev na begu pred inkvizicijo in tropi kužnih podgan.

Dolina miru
Približno 15 ur trajajoča pripoved je emocionalni vlak smrti, ki igralčevo pozornost zgrabi s čudovitim prikazom srečnega vsakdana mlade Amicie in je ne izpusti vse do udarnega zaključka. Največ zaslug za to imata prav osrednja junaka, sestra in bratec, ki se s skupnimi močmi borita za življenje po opustošenih lokacijah srednjeveške Francije. Njuna povezanost je kot iz kakovostnega vojnega filma in v spomin hitro prikliče klasike, kot sta Dolina miru in Grave of the Fireflies. Poznavalci videoiger pa bodo ob igranju bržkone pomislili na Brothers: A Tale of Two Sons in The Last of Us.

Sinhronizacija – da ali ne?
Ob letošnji dominanci japonskih naslovov, se vse pogosteje pojavljajo razprave o tem, v kakšnem jeziku naj bi se igralci prvič podali skozi igro. Mnogi so mnenja, da je izvirni jezik tista prava izbira, medtem ko nasprotniki pravijo, da podnapisi odvrnejo pozornost od igranja. Kljub temu, da je A Plague Tale delo francoskih razvijalcev, je privzeti jezik v igri angleščina. In kot kaže je to tudi prvotno posneta različica govora, saj naj bi mlada igralca iz Velike Britanije predlagala kar nekaj sprememb pri dialogih. Toda njuno glasovno igranje je precej neprepričljivo in niti ne ustreza poreklu glavnih junakov. Na srečo je na izbiro tudi francoska sinhronizacija, ki je naravnost izvrstna in dogajanju doda povsem novo mero avtentičnosti.

Polnočasovna spremstvena naloga
Za dobršen del izkušnje igralci stopijo v čevlje Amicie de Rune, ki na poti v boljše življenje spremlja bolehnega bratca Huga. Ta povrhu vsega trpi še za nekakšnimi napadi panike, zato se od sestre nikoli ne sme preveč oddaljiti. Izkušnja je tako skoraj v celoti pravi “escort mission”, ki v konstantno nevarnost ne postavi zgolj igrabilne protagonistke. Toda sodelovanje junakov ni nikoli moteče, umetna inteligenca pa le redko ponagaja, zato se tovrstna igralna mehanika obnese odlično.

Igra skrivalnic
Ker sta osrednja karakterja še otroka, bi bilo od igre naivno pričakovati mečevanje v slogu Sekira. Namesto tega sta glavni taktiki tiholazenje in onesposabljanje vojščakov s pračo, ki pa šele v zadnjih poglavjih postaneta bolj razburljivi in kompleksni. To zna zmotiti tiste, ki pričakujejo razgibano igralnost, in povsem zadovoljiti igričarje z željo po kinematični avanturi. Za nekaj dinamičnosti pa sicer poskrbijo tropi smrtonosnih podgan, ki jih je Amicia primorana odganjati z baklami in drugimi viri svetlobe. Srečanja z njimi so bolj miselne kot akcijske narave, vendar izkušnjo obogatijo s subtilnimi elementi fantazije, po zaslugih katerih A Plague Tale postane ena bolj intenzivnih izkušenj letos.

Ugankarski (ne)izziv
Za protiutež razmeroma rutinski akciji so tu uganke, ki pa se zdijo nekoliko prelahke. In četudi se igralec slučajno zatakne pri kakšni, mu na pomoč skoraj nemudoma priskočijo nazorni namigi. Vse skupaj je sicer možno malenkost otežiti z izklopom naprednega vmesnika, a ko enkrat ugotovite, kako so uganke strukturirane, je z njimi težko konkretno razgibati možgane.

Amicia’s Sacrifice
A Plague Tale: Innocence z vidika igralnosti ni ravno najbolj inovativna ali razburljiva izkušnja, je pa vsebinsko tako dovršena, da zlahka upraviči nekoliko višjo ceno v primerjavi s podobnimi naslovi. V njej bodo uživali predvsem oboževalci Hellblade: Senua’s Sacrifice in tisti, ki se navdušujejo nad linearnimi akcijskimi pustolovščinami z močnim poudarkom na zgodbi. Eno prijetnejših presenečenj te generacije in resen kandidat za glasbeno podlago leta.

Povzetek:

+ napeta in čustvena pripoved
+ prekrasna glasba
+ nevsakdanja tematika
+ zanimiva protagonista
+ vrhunska glasovna igra francoskih akterjev

– akcijski in ugankarski segmenti so le redko izziv
– nekaj hroščev

Ocena: 8/10