Računalniki za družine v stiski

Matjaž Gruber, koordinator izpostave projekta RSO v Slovenj Gradcu, je ob dogodku povedal: “Sedaj smo, kar se tiče osnovnih šol na našem koncu, rešili slabo polovico trenutnih potreb. Poleg osnovne šole Mislinja, smo poskrbeli tudi za otroke osnovne šole Juričevega Drejčka, ki smo jim darovali 16 osebnih in en prenosni računalnik. Pred časom pa smo z 12 osebnimi računalniki že oskrbeli učence na Prvi OŠ Slovenj Gradec. Nekaj rabljenih računalnikov smo podarili tudi posameznikom v stiski ter humanitarni organizaciji Varna hiša.”

Matjaž Mastnak, koordinator tehnične ekipe, dodaja: “Trenutno računalnike obnavljava le jaz in član Tomaž, ki se nam je pridružil prejšnji teden. Pozivamo vse, ki vas veseli prostovoljno delo za skupno dobro in brskanje po drobovju računalnikov, da se nama pridružite in podprete ta čudovit projekt. Zgolj za osnovne šole na Koroškem želimo zagotoviti še 100 računalnikov, po katerih je potreba, sledile bodo socialne ustanove, kjer bodo potrebe morda še višje.”

Društvo potrebuje pomoč tako pri servisiranju, kot tudi pri odnosih z javnostmi, kjer bodo srčno veseli novih članov. Medse prav tako vabijo podjetja, naj jim odstopijo računalnike, ki jih več ne potrebujejo, in se tako javnosti predstavijo skupaj. Društvo Duh časa ima svoje izpostave že v Ljubljani, Mariboru, Piranu, Postojni, Zagorju ob Savi, Kozini, Tolminu in na Ptuju, njihova želja pa je pridobiti ustreznejše prostore za delovanje, kjer računajo predvsem na pomoč občin. Za sodelovanje pri projektu jim pišite na racunalniki@duh-casa.si, ali pa se obrnite na koordinatorja izpostave, ki vam je najbližje.

Slovenjegraška izpostava se je torej povsem posvetila oskrbi socialno ogroženih koroških družin z računalniki. Problematika na tem področju je kar velika, pa ne le na koroškem: “Štiri odstotke gospodinjstev z otroki doma nima računalnika, morda se zdi to majhna številka, a če dodamo podatek, da v teh družinah v povprečju živita dva šoloobvezna otroka, in ga križamo s statističnim dejstvom, da je lani pri nas živelo 17 odstotkov ljudi, mlajših od 15 let, ni več nepomembna. Če to seštejemo, množimo in potem delimo, dobimo grobo oceno, da približno 3000 slovenskih otrok v domačem okolju nima računalnika,” je za časnik Delo povedala Helena Peternel Pečauer.

Računalnik bi si želeli tudi upokojenci, invalidi in brezposelni, ki jih je danes vse več. Prav vsem lahko računalnik, še posebej, če je povezan v medmrežje, korenito izboljša možnosti za zaposlitev, dostop do znanja, osveščenost, socialno vključenost in samopomoč.