Prvi programabilni nanoprocesor
Raziskovalcem harvardske univerze je uspel podvig, ki bo zagotovo zaznamoval nadaljnji razvoj izdelave nanoprocesorjev in drugih elektronskih komponent. Njihovim znanstvenikom je namreč kot prvim uspelo sestaviti programabilni nanoprocesor iz samih nanometrskih delcev. To pomeni, da za izdelavo elektronskega elementa niso potrebovali doslej nepogrešljive “prazne” polprevodniške osnove.
Za pripravo prvega programabilnega nanoprocesorja so raziskovalci harvardske univerze uporabili slabih deset nanometrov široke vodnike (žice) iz germanija. Te so »položili« na rezino iz silicijevega dioksida in jih pri izjemno visoki temperaturi povezali s kovinskimi oksidi. Prvi programabilni nanoprocesor velikosti 960 kvadratnih mikrometrov ima za preračunavanje podatkov na voljo 496 tranzistorjev. Z novincem je raziskovalcem uspelo izvajati tako osnovne računske kot napredne logične operacije.
Kljub izjemnemu dosežku raziskovalcev harvardske univerze, programabilni nanoprocesor žal še ni primeren za vsakdanjo uporabo. Najnovejši Intelov procesor Sandy Bridge ima, na primer, na površini 216 kvadratnih mikrometrov kar 995 milijonov tranzistorjev. Kljub temu so raziskovalci prepričani, da če se bo razvoj programabilnih nanoprocesorjev nadaljeval v začrtani smeri, bi ti lahko postali celo do 100-krat zmoglivejši od zdajšnjih elektronskih elementov. Za nameček bi pri delovanju porabili občutno manj električne energije. Jim gre verjeti?
Prijavi napako v članku