Procesorji ARM tudi za strežniške sisteme?

V lanskem letu so proizvajalci zmogljivih računalniških sistemov prišli do spoznanja, da običajni strežniški procesorji v stanju pripravljenosti porabijo več deset vatov električne moči, medtem ko poraba procesorjev Atom ni višja od štirih vatov. Zaradi tega je podjetje Silicon Graphics lani kot prvo nasploh ponudilo v prodajo nadvse zanimivi računalniški sistem HPC (High Performance Computer), ki je bil opremljen s kar 180 dvojedrnimi procesorji Atom N330 (skupno 360 jeder) in 180 gigabajti hitrega sistemskega pomnilnika DDR2. Uporaba energijsko varčnih Intelovih procesorjev je inženirjem omogočila izdelavo izjemno kompaktnega in cenovno ugodnega superračunalnika, ki je pri polni obremenitvi porabil komajda dva kilovata električne moči.

Ker so podjetja širom sveta energijsko varčne strežnike s procesorji Intel Atom zelo dobro sprejela, se je konkurenčno podjetje ARM odločilo, da bo tudi samo za strežniške sisteme pripravilo namenske procesorje. Prva generacija strežniških procesorjev Cortex-A9, ki nastaja pod razvojno oznako Osprey, bo izdelana s pomočjo 40-nanometrske tehnologije in bo za preračunavanje podatkov uporabljala kar osem sredic frekvence do 2,0 GHz. Novinci naj bi ponujali kar osemkrat boljše razmerje med zmogljivostjo in porabo električne energije od konkurenčnih procesorjev Atom.

Vodilni podjetja ARM ocenjujejo, da naj bi prvi strežniki, opremljeni z njihovimi procesorji, na trg prispeli najkasneje v letu dni. Nekateri spletni viri celo navajajo, da naj bi bili procesorji ARM v bližnji prihodnosti na voljo celo za osebne in prenosne računalnike. Po njih bodo seveda posegali le ljubitelji odprte kode, saj je konec lanskega leta Mike Nash, podpredsednik oddelka za strateški razvoj platforme Windows izjavil, da Okna 7 vsaj v bližnji prihodnosti ne bodo podpirala procesorjev ARM.