Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger: Poslovne rešitve zahtevajo poslovna znanja

Vse bolj je jasno, da je to predvsem poslovni izziv, ki zahteva znanja s področja poslovne informatike. O študiju poslovne informatike na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Indihar Štemberger, vodjo magistrskega programa Poslovna informatika.

Kaj pravzaprav je poslovna informatika?

Poslovna informatika je interdisciplinarno področje, ki povezuje IT s poslovnimi vedami. Od računalništva ali IT se razlikuje predvsem po tem, da poudarek ni na IT, ampak na njeni uporabi v podjetjih in drugih organizacijah, zlasti za izboljševanje poslovnih procesov in poslovnih modelov. Pri študiju poslovne informatike študenti pridobijo znanja s področja digitalne transformacije, poslovnih procesov, analitike in masovnih podatkov, poslovnih rešitev, organiziranja in vodenja informatike ter izvajanja informacijskih projektov, razen tega pa tudi širša poslovna znanja. Ob zadnji prenovi programa pred dvema letoma smo še posebej okrepili področje poslovne analitike, saj je s strani gospodarstva veliko povpraševanje po kadrih s takšnimi znanji.

Komu je namenjen magistrski program Poslovna informatika?

Program je namenjen vsem, ki jih zanima uporaba IT pri poslovanju ter se zavedajo, da so za to, razen tehnoloških znanj, potrebna tudi poslovna znanja. Nanj se vpisujejo diplomanti različnih fakultet. Na rednem študiju je slaba tretjina študentov diplomantov EF, tretjina je diplomantov drugih programov, zlasti računalništva, elektrotehnike, matematike, strojništva in družboslovne informatike. Ostali študenti prihajajo iz tujine.

Med poklici, ki jih opravljajo naši diplomanti, so na začetku predvsem uvajalec poslovnih rešitev ter podatkovni, poslovni ali procesni analitik. Do zdaj je iz poslovne informatike, ki je lani praznovala svojo 40 letnico, na EF magistriralo že več kot 1000 študentov ter diplomiralo več kot 900 študentov. Ponosni smo, ko jih vidimo na najzahtevnejših mestih direktorjev digitalizacije, direktorjev informatike ali direktorjev podjetij. Veliko naših nekdanjih študentov živi in dela v tujini. Naš program, ki vsem študentom omogoča pridobitev mednarodnih izkušenj, je namreč v tujini zelo cenjen.

V kolikšni meri je program fleksibilen, če smo na primer že zaposleni?

Tistim, ki so že zaposleni, je namenjen izredni študij. Izvajamo ga v popoldanskem času, največkrat predavanja potekajo dvakrat tedensko med 17. in 20. uro. Ta način študija predvideva več samostojnega dela, v obliki predavanj in vaj izvedemo približno tretjino ur glede na redni študij. Predmete izvajamo modulsko, kar pomeni, da z izvedbo novega predmeta začnemo po zaključku prejšnjega predmeta.

Večina naših izrednih študentov je zaposlenih vsaj nekaj let, nekateri tudi 15 in več. To so ljudje, ki največkrat že delajo na področju informatike, vendar za opravljanje zahtevnejših nalog in zasedanje višjih delovnih mest v podjetju njihova znanja ne zadoščajo več. Veliko izrednih študentov je najprej študiralo računalništvo, zdaj pa niso več pripravljeni biti programerji, ampak želijo postati npr. vodje informacijskih projektov ali oddelkov. Za takšna mesta pa seveda potrebujejo tudi poslovna znanja.

Kako pa izobraževanje poteka v praksi?

Pri večini predmetov je poudarek na projektnem delu, kar pomeni, da študenti že tekom študija pridobljeno znanje aplicirajo v podjetjih, kjer so zaposleni. Ena izmed pomembnih značilnosti našega programa je tudi praktično delo s sodobnimi orodji, npr. poslovnimi rešitvami. Znanja poglobimo še v okviru delavnic, ki so sestavni del študija. Izvajamo jih v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Pri magistrskih delih študente spodbujamo, da jih povežejo z reševanjem realnih poslovnih problemov. Ker izredni študenti takšne teme najdejo v podjetjih, kjer so zaposleni, so njihova magistrska dela še posebej kakovostna, pa tudi usklajevanje dela in študija je lažje. Ob tem imajo koristi tudi sama podjetja, ki nemalokrat tak študij tudi financirajo.

Izjava Branka Čuka, vodje Oddelka za distribuirane informacijske sisteme v Policiji, kot izredni študent magistriral letos:

Po končanem dodiplomskem študiju elektrotehnike in kar nekaj letih praktičnega dela, sem nujno potreboval poslovna znanja. Na Ekonomski fakulteti sem se naučil razvijati in uvajati informacijske rešitve, sedaj dobro razumem poslovne vrednosti in strateški pomen informatike. Spoznal sem nove, zelo uporabne metode in orodja, ki mi povsem konkretno pomagajo pri vodenju enega izmed oddelkov.