Podatkovne znanosti – študij prihodnosti na FIŠ
Magistrski študijski program Podatkovne znanosti spada pod naravoslovno-matematične vede. Gre za študijski program druge bolonjske stopnje, ki bo trajal dve leti v obsegu 120 kreditnih točk. Prva generacija študentov in študentk se bo na nov študijski program lahko vpisala v študijskem letu 2021/2022. Po opravljenem študiju bodo diplomanti pridobili strokovni naslov magister podatkovnih znanosti oziroma magistrica podatkovnih znanosti.
Nov študijski program bo izobrazil diplomante s poglobljenimi znanji sodobne analize podatkov ter specifičnimi znanji povezanimi s posebnostmi podatkov znotraj posameznih disciplin. To vključuje širok nabor naprednih metod analize podatkov ter ostalih konceptov sodobne podatkovne znanosti in samostojen razvoj algoritemskih ter programskih rešitev za različne vrste problemov, ki se nanašajo na analizo podatkov za znanstvene, tržne in druge namene. Diplomanti bodo pridobili računalniška znanja za samostojno pripravo podatkov, njihovo obdelavo glede na cilje analize ter prikazovanje konkretnih ugotovitev. Poseben poudarek bo na metodah analize velikih količin podatkov. Tovrstni problemi namreč predstavljajo vedno bolj prisoten izziv v sodobni družbi, v kateri imamo z izredno hitrim širjenjem interneta in digitalnih tehnologij na razpolago vedno več podatkov, ki so pogosto nestrukturirani oziroma vsebujejo napake. Zmožnost reševanja opisanih problemov bo vse bolj iskana in potrebna v gospodarstvu in družbi nasploh.
Dekan FIŠ prof. dr. Matej Makarovič je ob pridobitvi akreditacije novega magistrskega študijskega programa povedal: “Izjemno me veseli, da je Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu pridobila nov magistrski študijski program na področju podatkovnih znanosti. Gre namreč za program, v katerem zelo skrbno upoštevamo aktualne in predvidene potrebe, saj računamo, da bo povpraševanje po profilih s temi znanji v prihodnje še naraščalo. Računamo ne le na študente iz regije, ampak tudi na slovenski in mednarodni prostor, še posebno na jugovzhodno Evropo.”
Prijavi napako v članku