Oglaševanje ima na nakupne odločitve velik vpliv

Pri prehranskih dopolnilih in kozmetiki ima oglaševanje večji vpliv na samem začetku nakupnega procesa, v fazi stimulacije. Spodbude za začetek nakupnega procesa pri prehranskih dopolnilih tako prihajajo precej razporejeno iz TV- in tiskanih oglasov, vključno s članki, ter iz katalogov in spletnega oglaševanja. Spodbude za nakup kozmetičnega izdelka prihajajo predvsem iz izkušenj drugih potrošnikov, bolj izrazito pa k spodbudi doprinesejo TV-, tiskani in tudi spletni oglasi. Poleg tega je v tej kategoriji potrošnik veliko bolj pozoren na znamke, ki jih pozna ali ima z njimi dobro preteklo izkušnjo. Pri kozmetiki torej moč znamke (prepoznavnost, podoba) nekoliko intenzivneje vpliva na izbiro izdelka v nadaljevanju nakupnega procesa.

Kupci prehranskih dopolnil v večji meri iščejo lastnosti in dokaze učinkovitega delovanja. Najpogosteje se poslužujejo iskanja prek spletnih iskalnikov in prebirajo spletne strani proizvajalcev oziroma trgovcev. Podobno sicer velja za kozmetiko, vendar je tu intenzivnost raziskovanja nižja. Večji vpliv v procesu nakupa tako kozmetike kot prehranskih dopolnil pa imajo neformalna socialno okolje, torej pogovori z bližnjimi.

Prehranska dopolnila – kategorija z največjo spletno prodajo

V trenutku nakupa kozmetike in prehranskih dopolnil odigra odločilno vlogo prodajno mesto. Na odločitev glede izbire prehranskega dopolnila dodatno vpliva še prodajalec, za kozmetične izdelke pa se potrošniki dokončno odločijo kar pred prodajno polico in bolj samostojno, zelo pogosto pa želijo izdelek tudi testirati.

Prehranska dopolnila pa imajo še eno posebnost. V primerjavi z ostalimi kategorijami se tukaj največji delež nakupov zaključi v spletni trgovini, in sicer 16 odstotkov.

En dan za nakup kozmetike, en mesec za nakup prehranskih dopolnil

Nakupi kozmetike so bolj organski – kupci delujejo po principu »kupim, ker potrebujem«. Čas od spodbude do nakupa je v tej kategoriji v primerjavi z ostalimi iz raziskave, najkrajši. Večina nakupov se zgodi v enem tednu, tretjina jih opravi nakup celo isti dan.

Prehranska dopolnila so za potrošnika bolj zahtevna kategorija, zato si za nakup izdelka vzamejo več časa. Velik delež jih opravi nakup v roku enega tedna, večina pa v enem mesecu. Nakupi prehranskih dopolnil so v nekoliko večji meri načrtovani, še vedno pa jih je dobra tretjina podvrženih impulzivni želji ali dobri ponudbi.

O raziskavi

Valicon in iPROM sta prvo slovensko raziskavo o procesu nakupne odločitve izvajala novembra in decembra 2012. V raziskavi je sodelovalo dkoraj 3000 slovenskih uporabnikov interneta, ki so v določnem časovnem obdobju (odvisno od kategorije izdelka ali storitve) dejansko opravili nakup. Raziskava je zajela devet kategorij izdelkov in storitev, in sicer nakup avtomobila, najem kredita, bančne storitve, zavarovanje, gospodinjski aparati, prehranska dopolnila, potovanje ali počitnice, kozmetični izdelki ter zabavna elektronika in računalništvo.

Skupaj je bilo skozi štiri faze nakupa opredeljenih več kot 60 točk stika, ki na koncu doprinesejo k nakupni odločitvi. Spletno anketiranje je potekalo po metodi samoizpolnjevanja, metoda merjenja je bila CAWI. Rekrutacijo anketirancev so izvedli v iPROM-u z oglaševanjem s spletnimi pasicami. S programsko opremo iPROM Cloud je bilo prek spletnih in mobilnih medijev doseženih 90 odstotkov slovenske internetne populacije.