Oblačne storitve malim in srednje velikim podjetjem omogočajo rast, a tudi povzročajo težave

Podjetja z rastjo poslovanja pospešeno vpeljujejo uporabo novih poslovnih orodji in oblačnih storitev. Delo zaposlenih želijo tako naredili bolj učinkovito in prilagodljivo ter hkrati zmanjšati stroške. Glede na najnovejšo raziskavo družbe Kaspersky Lab skoraj dve tretjini (63 %) podjetij, ki zaposlujejo do 249 ljudi, uporablja storitve ene ali več poslovnih aplikacij. Trend uporabe oblačnih storitev za optimizacijo poslovanja pa ima lahko pri rastočih podjetjih tudi negativne učinke, kot je na primer izguba nadzora nad varnostjo aplikacije in s tem nad dragocenimi podatki strank.

Mala in srednje velika podjetja spodbujajo rast z uporabo oblačnih platform

Tako najmanjša podjetja kot tudi tista, ki so v obdobju hitre rasti, vidijo oblačno tehnologijo kot priložnost za bolj učinkovito in cenovno uspešnejše opravljanje poslovnih nalog. Polovica (50 %) podjetij, ki imajo do 49 zaposlenih (zelo mala podjetja), in 40 % podjetij s 50 do 249 zaposlenimi (mala in srednje velika podjetja) imajo uslužbence, ki delo redno opravljajo izven pisarne in morajo dostopati do podatkov in aplikacij preko oblačne platforme. Z rastjo podjetja pa se njihova potreba po oblačnih storitvah še poveča: 73 % malih in srednje velikih ter 56 % zelo malih podjetij uporablja vsaj eno oblačno storitev. Med najbolj priljubljeno programsko opremo kot storitvijo (angl. software as a service ali SaaS) so elektronska pošta, shranjevanje dokumentov, storitve sodelovanja, finance in računovodstvo.

Informacijska tehnologija, spletna varnost in pomanjkanje nadzora

Aktivna uporaba oblačnih storitev pa ima tudi senčno plat. Podjetja v infrastrukturo informacijske tehnologije vpeljujejo vse več storitev in aplikacij, hkrati pa ne zagotovijo potrebne stopnje nadzora in preglednosti. Posledično ima 66 % podjetij, ki imajo od enega do 249 zaposlenih, težave z upravljanjem teh heterogenih infrastruktur informacijske tehnologije.

Naraščajoča zapletenost zahteva od malih in srednje velikih podjetij nov pristop do upravljanja infrastrukture. Težava pa je, da hišni strokovnjaki za informacijsko tehnologijo nimajo vedno zadostnega strokovnega znanja, da bi se lahko spopadli s tem izzivom. Poleg tega 14 % podjetij, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih, zaupa upravljanje varnosti informacijske tehnologije zaposlenim, ki niso strokovnjaki tega področja. To lahko povzroči nastanek resničnih tveganj za spletno varnost podjetij, za ovrednotenje katerih jim primanjkuje strokovnjakov ali časa, saj se večinoma osredotočajo na razvoj svojega poslovanja.

Kdo je odgovoren za varstvo podatkov v storitvenih aplikacijah?

Čeprav je informacijska varnosti v primerjavi z rastjo podjetja drugotnega pomena, se mala in srednje velika podjetja kljub temu zavedajo pomena zagotavljanja varnosti podatkov svojih strank. Tako za zelo majhna kot za majhna in srednje velika podjetja je varovanje podatkov izziv številka ena, s katerim se morajo spopasti. 49 % zelo majhnih in 64 % malih in srednje velikih podjetij ima dragocene podatke strank shranjene na mobilnih telefonih zaposlenih. Uhajanje teh podatkov bi lahko povzročilo resno škodo ugledu podjetja in tudi finančne izgube zaradi sodnih postopkov. Medtem ko imajo večja podjetja običajno rezervne vire, s katerimi lahko premostijo takšne težave, pa se manjše organizacije lahko soočijo z dramatičnimi posledicami, kot so resne motnje delovanja ali celo izguba poslovanja.

Čeprav se mala podjetja zavedajo problema, nimajo jasnega razumevanja, kdo je odgovoren za podatke, ki so obdelani v oblačnih storitvah. To je še posebej očitno pri podjetjih, ki imajo do 49 zaposlenih. Za primer, skoraj dve tretjini (64 %) zelo majhnih podjetij je namreč prepričanih, da je ponudnik odgovoren za varnost aplikacij za izmenjavo dokumentov, medtem ko to mnenje deli 56 % malih in srednje velikih podjetij.

»Da lahko podjetje uživa v prednostih oblačnega računalništva, ne glede na to v kateri fazi rasti je, mora učinkovito upravljati celo vrsto oblačnih platform in storitev. Pri tem je bistveno, da je jasno prepoznana odgovornost za spletno varnost informacijske infrastrukture,« pojasnjuje Maxim Frolov, podpredsednik za področje globalne prodaje v družbi Kaspersky Lab, in dodaja: »Vsa podjetja bi morala vzpostaviti posebno delovno mesto, ki skrbi za nadzor varnosti oblačnih platform, občutljivih podatkov in poslovnih procesov.«