Nevtrini vendarle niso hitrejši od svetlobe

Svet se od lanskega septembra ubada z dejstvom, da morda obstajajo nevtrini, ki so hitrejši od svetlobe oziroma da svetloba praktično ne pozna meja. Gre za domnevno teorijo, ki je tako razburljiva, da je v zagon pognala množico fizikov po vsem svetu. Na žalost zaenkrat vse ostaja zgolj pri domnevah, saj se je eksperiment v sklopu projekta OPERA, v katerem so bili najdeni nevtrini hitrejši od svetlobe, izkazal za neverodostojnega oziroma so bili rezultati merjeni z napačno opremo. Z novo posodobljeno opremo, ki vključuje natančnejšo uro za merjenje hitrosti in učinkovitejši optični kabel (dva kosa opreme, ki sta bila kriva za napako pri prejšnjih meritvah), se je namreč izkazalo, da nevtrini potujejo z natančno takšno hitrostjo kot svetloba. Nevtrini, ki bi bili hitrejši od svetlobe, bi namreč ovrgli Einsteinovo teorijo relativnosti, ki je bila doslej neštetokrat potrjena tako v teoriji, kot praksi. Dobra stran takšnih nevtrinov bi bilo odprtje povsem novega poglavja v fiziki (nove teorije), ki si ga do zdaj znanstveniki niso mogli niti predstavljati.

Nove meritve, ki se izvajajo na detektorjih pod goro Gran Sasso (Italija), do katerih se iz švicarskega CERNA podijo nevtrini, so pokazale, da je njihova hitrost znotraj 0,5 nanosekund hitrosti svetlobe, z ločljivostjo eksperimenta znotraj 8 nanosekund, relativna napaka pa se bo še dodatno zmanjšala znotraj dodatne statistične analize. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je hitrost nevtrinov merjena s tako veliko natančnostjo, kar pomeni, da si bo ekipa projekta OPERA sedaj lahko le nekoliko oddahnila. Ob tem naj povemo, da cilj omenjenega eksperimenta v prvi vrsti ni bilo merjenje hitrosti (ki je zgolj neko naključje), ampak so znanstveniki skušali poiskati nevtrine, ki tekom trkov menjajo svojo obliko. Te subatomske delce lahko namreč delimo v tri različne kategorije: elektronski nevtrini, tau nevtrini in mionski nevtrini. Posamezni nevtrini lahko iz ene oblike preidejo v drugo. Pred projektom OPERA so bili namreč vsi dokazi o nihanju nevtrinov (spreminjanje vrste) zgolj posredni in so temeljili na manjkajočih nevtrinih – detektorji so na koncu zabeležili manjše število posebnih vrst nevtrinov, kar je zgolj posredni dokaz, da so se določeni nevtrini zares spremenili v neko drugo obliko.