Nevaren precedens ameriškega sodišča na področju šifriranja

Šifriranje podatkov je ključnega pomena za ohranitev tajnosti njihove vsebine. Ker se tovrstnih metod vse bolj poslužujejo tudi kriminalci, sodstvo in policija počasi izgubljata »potrpljenje«, saj se jim nepridipravi pogosto izmuznejo zaradi pomanjkanja obremenilnih dokazov. Ti se namreč nahajajo prav na trdih diskih, ki so šifrirani in zaščiteni s kompleksnimi gesli.

Kot vse kaže bodo sodišča v prihodnje lahko od obtožencev zahtevala, da morajo dešifrirati vsebino trdega diska in preiskovalcem omogočiti dostop do podatkov. V ZDA je namreč sodnik Robert Blackburn od obtoženca zahteval, da mora preiskovalcem omogočiti dostop do šifriranih podatkov. Pri tem je sodnik zavzel stališče, da peti amandma ameriške ustave, ki obtožencu daje možnost, da se brani pred samoobtožbo, velja samo za šifrirno geslo, ne pa tudi za šifrirane podatke. Z drugimi besedami to pomeni, da obdolžencu ni potrebo razkriti gesla, vendar mora preiskovalcem omogočiti dostop do podatkov.

Ker je ZDA največja »izvoznica« demokracije, to po vsej verjetnosti pomeni, da se bo ta praksa kmalu uveljavila tudi pri nas. Dejstvo je, da se tudi naše sodstvo nagiba k temu, da se pravica zoper samoobtožbo nanaša le na to, kar obtoženec lahko izpove (geslo) in ne na fizične dokaze (podatke). V Veliki Britaniji so šli še nekoliko dlje, saj ima sodišče tam možnost, da obdolženca prisili, da razkrije geslo za dostop do šifriranih podatkov. V nasprotnem primeru mu grozi kazen v višini do petih let. Bo ta praksa kmalu uveljavljena tudi pri nas?