Nepričakovana zgodba o uspehu

Skromni začetki

Raspberry Pi ni lepega videza, toda uspelo mu je navdihniti kulturo ustvarjalcev računalniško podprtih sistemov. Njegova odprta narava je prevzela hekerje in ljubitelje. Med njimi je tudi Googlov Eric Schmidt, ki je na Edinburgh TV festivalu leta 2011 kritiziral britanski izobraževalni sistem kot računalniško zaostal. Januarja pa je Google najavil, da bo Raspberry Pi Fundaciji prispeval 780.000 € za namestitev 15.000 naprav v britanske šole in razvoj izobraževalnega materiala za to novo tehnologijo.

Kot večina uporabnih izumov, je bil Raspberry Pi zamišljen za rešitev problema. »Skrbelo nas je, da je število ljudi, ki želijo brati o računalništvu, v zadnjih desetih letih padlo za kar 50 odstotkov. In kvaliteta študentov, ki jih dobivamo, ni tako dobra, kot je bila,« je rekel predsednik Raspberry Pi Fundacije Lang.

Generacijo prej je bil vpleten v še eno uspešno zgodbo – razvoj BBC Micro računalnika v cambriškem podjetju Acorn. Napravo so razvili, ker je BBC načrtoval novo TV serijo o računalništvu, za katero so želeli nekaj, s čimer lahko gledalci vadijo doma in v šolah. Za to ponudbo sta tekmovala Acorn in konkurenčno podjetje Sinclair. Acorn je imel zelo malo časa za prilagoditev svojega »Proton« računalnika, vendar je na koncu zmagal. »Pričakovali smo prodajo 12.000 naprav za potrebe TV programa. Prodali smo jih 1,5 milijona,« se spominja Steve Furber, ki je vodil strojni dizajn. »Nihče ni predvideval, koliko zanimanja bomo povzročili. Ena ključnih vlog BBC Micro je bila privedba računalnikov v večino britanskih šol.« V nasprotju s Pi, je BBC Micro prišel zapakiran v enoti, ki je vsebovala tudi tipkovnico. Enako kot Pi, pa jo je bilo treba priklopiti v televizijo.

»BBC Micro je bil prelomen za tiste, ki smo zrasli v 80-ih,« je povedal Raspberry Pijev direktor Eben Upton. »Bil je tipičen računalnik svojega časa. Imel je 32k RAMa in vgrajeno kopijo Basica. Ko ste ga vklopili, ste lahko na njem programirali. Lahko ste napisali ’10 Jaz sem najboljši 20 GO TO 10′ in v drugo vrstico ‘run’ in ekran bi zapolnilo z ‘Jaz sem najboljši’.«

Uspeh tega računalnika v britanskih šolah je privedel do velike konkurence pri študiju računalništva v 90-ih. Desetletje kasneje so Upton, Lang in drugi na Cambridge univerzi ugotovili, da morajo ukrepati. »Otroci te dni ne programirajo, temveč le prenašajo,« je rekel Lang. »Potrebujejo orodja in radovedno babico, ki jim bo rekla: `To je lepo dragi. Pokaži mi še več.´« Tako je padla ideja o novem BBC Micro.

Leta 2006 je Upton izdelal konceptni prototip enoploščnega računalnika (SBC). Izgledal je kot Arduino, ki je bil najbolj poznan primer programiranega SBC pred prihodom Pija. Toda bil je nepriročen in ni dosegel pričakovanj ekipe.

Septembra 2008 je naključno srečanje v Londonu pognalo načrt v novo fazo. Cambriški profesor računalništva Alan Mycroft je v Londonu srečal soustanovitelja Norcott Technologies, Pete Lomasa. Mycroft je omenil Uptonov trud pri gradnji računalnika za izobraževanje nove generacije dodiplomskega študija računalništva. Lomas, ki je imel delavnico, mu je obljubil inženirsko pomoč.

Projekt je predstavljal velik izziv. Računalnik je moral biti zmogljiv in dosegati ceno od 17 do 26 €. »Nismo mogli narediti nekaj podobnega BBC Micru. Potrebovali smo zmogljivo grafiko, saj imajo otroci iPade, iPhone in Xboxe. S temi smo morali tekmovati za njihovo pozornost,« je povedal Lomas. »Imeti je moral vse lastnosti računalnika. Vhod, izhod, povezave za miško in tipkovnico, mrežno povezavo in isto shrambo. Izdelava plošče je vključevala tisoče odločitev.« Na eni točki je Lomas predlagal odstranitev mrežne povezave. Sedaj priznava, da če bi mu to takrat uspelo, bi to ustavilo številne projekte, za katere se danes uporablja Raspberry Pi. Originalni prototip bi stal okoli 87 €.

Nato so uporabili Broadcomov mikročip BCM2835, ki je bil dovolj integriran za izgradnjo tričipne rešitve. Ta čip je bil izdelan za Nokijine pametne telefone. Vključen je bil tudi internetni medijski prevajalnik. Vseboval je vse zahtevane lastnosti razen zmožnosti prenašanja odprtokodne programske opreme. Upton ga je primerno spremenil s tehnologijo cambriškega podjetja ARM. Zdaj je lahko poganjal Linux.

Začetek proizvodnje je zahteval denar. Upton je povedal, da so najprej poskusili pridobiti posojilo agencije East of England Development Agency, kar jim ni uspelo, saj še ni bilo tržišča za ta izdelek. Prav tako niso dobili državnega posojila. Zato so Upton, Lang in še en ustanovitelj zbrali svoj denar. Upton je za pomoč zaprosil še svoje starše. Skupaj so zbrali 174.000 €. Ves denar so namenili v zaloge, ki so jih shranili v Langovi garaži. Po propadu prvega proizvodnega dogovora jim je pomoč ponudil Broadcomov prodajni predstavnik iz Tajpeja. »Našel nam je Egoman tovarno za izdelavo in sestavo elektronike v Shenzhenu v Kitajski,« je povedal Upton. »Dali so nam odlično ponudbo, pri kateri smo celo lahko ustvarili zaslužek. Toda zaupati smo morali človeku, ki ga nismo niti spoznali.«

Ker čipov niso smeli poslati direktno v Shenzhen, so jih skupaj z denarjem za proizvodnjo poslali posredniku v Hong Kong. To je bilo v prvem tednu januarja 2012. Prve pošiljke izdelkov pa so bile uporabnikom obljubljene že nekaj tednov kasneje. Upton je skušal ostati umirjen, ko niso prišli pravočasno. Predvidevanja so bila zelo optimistična in na Kitajskem so ravno praznovali novo leto. Prva pošiljka z 10 Raspberry Pi računalniki je prispela marca. Toda pojavila se je resna težava. Mrežni priklop ni deloval. Upton je razložil, da so Kitajci zamenjali njihov integrirani priklop s priključkom, ki je bil samo »neumni« priklop.

Do sedaj so se naučili nekaj stvari od podjetja ARM, ki se je razvilo iz proizvajalca računalnikov Acorn. To malo podjetje je postalo globalni vodja izdelave čipov za mobilne naprave, predvsem ker teh ne proizvajajo sami. Svoje dizajne licencirajo širokemu spektru podjetij, med katere spadajo Apple, Samsung, Amazon, Sony in tudi Raspberry Pi. Ustanovitelji so z licenciranjem dosegli to, česar niso zmogli izvesti sami. Rešili so se finančnih omejitev in izdelek se je lahko hitreje širil.

Isti dan so podpisali pogodbo s proizvajalcem in distributerjem elektronike Premier Farnell in distributerjem RS Components. Ti partnerji so hitro pridobili nove mrežne priklope. Že 20. marca so v Langovo garažo razložili 1.950 kosov Pijev, ki so delali brezhibno.

Maja 2011 je BBC-jev tehnološki korespondent Rory Cellan-Jones na YouTube naložil video intervju z Davidom Brabenom, ki ga je posnel s svojim mobilnim telefonom. Video je v treh dneh dosegel 400.000 ogledov. Tako se je začel uspeh in priljubljenost teh računalnikov v velikosti USB ključka.

Neskončne možnosti

Raspberry Pijeva odprtokodna arhitektura pomeni, da se napravo lahko uporabni na načine, ki jih razvijalci niso nikoli predvidevali. Iz njega so napravili odpiralec garažnih vrat, ki se nadzira z iPhona. Profesor na Manchester univerzi ga je namestil v ptičjo hišico, da posname slike, ko vanjo vstopijo ptice, in jih pošlje na Twitter. Obstaja tudi sistem za mikro varilnice piva BrewPi in robot Bartendro, ki ponuja koktajle.

Okoli Pija so se začela oblikovati podjetja. Grafični dizajner Paul Beech in njegov poslovni partner Jon Williamson sta začela izdelovati ohišja vseh barv mavrice pod imenom PiBow. Njuno podjetje Pimoroni ima zdaj že 5 laserskih rezalnikov, ki komaj zadovoljujejo potrebe kupcev. Na Kickstarterju so tudi začeli zbirati denar za projekt Picade, ki je arkadno ohišje za Raspberry Pi.

»Nismo še videli, kako velik vpliv lahko ima Pi,« pravi ustanoviteljica Code Club, Clare Sutcliffe, kjer prostovoljci izobražujejo 9 do 11 letnike po pouku. Raspberry Pi je odličen za starejše privržence, toda naprava je bila izdelana za reševanje težav šolskega sistema. Sutcliffe trdi, da je na tem področju še v začetni fazi. Pravi, da bodo prostovoljci imeli možnost delati s Piji, toda šele, ko bodo na voljo primerni priročniki. S tem vidikom se strinja tudi Raspberry Pijev nov direktor izobraževalnega razvoja, Clive Beale, ki trdi, da je učenje učiteljev prioriteta.

Kje ga dobim?

Podjetje Element14 je pravkar ponudilo v prodajo paket model B, ki razpolaga s pomnilniško kartico s kar šestimi operacijskimi sistemi. Sem spadajo Arch Linux, OpenELEC, Pidora, RISC OS, RaspBMC in Raspbian. Novost je nared za takojšnje delo in jo lahko uporabljajo tudi tisti, ki niso vešči dela z odprtokodnimi sistemi. Zanj je na voljo še bogata paleta dodatkov. Osebni računalnik Raspberry Pi s pomnilniško kartico Raspberry Pi Bundle je naprodaj na spletni strani http://goo.gl/iTOjhT za preračunanih 30 evrov. Evropskim uporabnikom je dobavljiv iz evropskih proizvodnih obratov na Irskem in v Združenem kraljestvu.

Navodila, nasvete in ideje o uporabi Raspberry Pi lahko najdete tudi na slovenskih portalih RaspberryPi.si in Slo-Pi.com. Oba ponujata vodiče, novice, informacije in podporo na forumih. Omeniti je treba tudi serijo YouTube video posnetkov v angleškem jeziku Raspberry Pi for Beginners na spletnem naslovu http://goo.gl/LGdnTz.