Letalo brez elektrike

Si predstavljate potovanje v najnovejšem Boeingovem letalu 787, ki vas varno pelje do vaše destinacije in kar naenkrat ostane brez električne energije? Slednja je potrebna za delovanje večine kritičnih elementov kot so letalski instrumenti, upravljanja pritiska v potniški kabini in podobno. Takšen scenarij je namreč verjeten v primeru, da letalski prevozniki v roku 248 dni vsaj enkrat ne ugasnejo in ponovno zaženejo električnega sistema na Boeingu 787.

Težavo so v okviru tesiranj odkrili pri Boeingu, ki je nato takoj obvestil ameriško letalsko agencijo FAA. Slednja je izdala ukaz za vse letalske družbe, ki v svojih flotah že uporabljajo Boeing 787, da opravijo potrebni ponovni zagon električnega sistema. V tem trenutku se v okviru rednih komercialnih poletov nahaja 246 Boeingov 787. Napaka je rezultat hrošča v programski opremi potniškega letala, ki povzroči prekinitev delovanja električne podpore po dobrih 8 mesecih neprestanega delovanja. Scenarij sicer ni tako verjeten, saj se v okviru večjih tehničnih pregledov električni sistem ponavadi izklopi vendar je kljub temu možen in zato tudi ukrep s strani letalske agencije.

V Boeing 787 je vgrajenih šest električnih generatorjev s pomočjo katerih se proizvaja potrebna električna energija. Po dva v obeh motorjih na krilih in dva v letalskem trupu. V primeru nenadnega izpada električne energije ostane pilotom nekaj sekund, da sprožita tako imenovano RAM turbino. Slednja se odpre pod enim izmed kril letala in poskrbi za minimalno potrebno električno energijo za premikanje osnovnih kontrolnih površin.

Omenjena napaka je zgolj ena izmed številnih, ki so se pojavile pri Boeing 787. Največjo težavo do danes je predstavljala uporaba litijskih baterij, ki so se prekomerno pregrevale. Pri tem je prišlo tudi do velikega požara Boeing 787 na londonskem letališču Heathrow. Posledično so leta 2013, vsa letala prizemljili za tri mesece. Gre za prvi Boeingov produkt, ki je v letalsko industrijo vpeljal številne novosti, med drugim uporabo karbonskih vlaken kot ključnega sestavnega dela trupa in kril ter s tem privarčevanje na skupni teži letala. Druga novost je neprimerljivo večja odvisnost od električne energije za upravljanje ključnih komponent in zanašanje na programsko opremo. Slednje pa predstavlja nove izzive in očitno niso zgolj prenosni računalniki ali pametni telefoni tisti, ki lahko postanejo žrtve programskega hrošča.