Računalništvo, telefonija
Poslovne rešitve
14.11.2023 07:13

Deli z drugimi:

Share

Kreda, nalivnik ali tipka?

Generacije, rojene v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so začudeno poslušale svoje stare starše pripovedovati, kako v šoli pri pouku sploh niso uporabljali zvezkov in učbenikov.
Foto: LISAC & LISAC
Foto: LISAC & LISAC

Imeli so samo majhne črne tablice, na katere so pisali s kredo. Ni si težko predstavljati, da je za učenje s tako malo rekviziti in z dimenzionalno in količinsko tudi tako omejenim rekvizitom potrebna bistveno večja zbranost in natančnejši spomin.

Taiste generacije so potem med svojim šolanjem že uporabljale različne in številne papirnate zvezke, pisale so s svinčniki, nalivnimi peresi in kuliji. Danes pa se že čudijo svojim otrokom in vnukom, ki ne pišejo več v zvezke, temveč spet vse bolj uporabljajo tablice. In svoje prste.

Čeprav učenje z virtualnimi rekviziti drugače vpliva na možgane, kot potrjujejo raziskave, je potreben čas, da v celoti razumemo vse učinke tehnoloških inovacij. Estonija izstopa z najbolj izobraženimi študenti v Evropi, deloma zaradi odlične tehnološke opremljenosti šol – 91 % estonskih srednjih šol ima brezžični internet, kar precej presega evropsko povprečje 67 %.

Online izobraževanje je prisotno že nekaj desetletij in je najprej samo soobstajalo z izobraževanji, tečaji, seminarji in izobraževalnimi dogodki v živo, precej časa kot bistveno manj cenjena edukativna metoda. Bolj kot nekakšna instantna, »fast food« različica, ki se konzumira hitro, od koder koli in tudi ceneje. Morda lahko v razmerju med pisanjem z roko in tipkanjem vidimo kakšno analogijo z razmerjem med spremljanem učne snovi na zaslonu in živo fizično prisotnostjo slušatelja in predavatelja v istem prostoru?

Vsekakor je izhodišče za naših osnovnih pet čutov in posledično za možgane drugačno, če moramo zgolj priklopiti računalnik in ob določeni uri začeti spremljati izobraževalni program iz udobja svojega domačega fotelja ali celo postelje, kot če se moramo fizično pravočasno odpraviti od doma, pripotovati do lokacije, kjer bo izobraževanje potekalo, se z drugimi slušatelji namestiti v predavalnico in se po končanem izobraževanju še vrniti domov … Svoboda in dinamika ene in druge vrste izobraževanja sta dokaj različni.

Nedavna pandemija je online izobraževanje (ne samo obveznega šolskega, temveč tudi vse vrste drugih izobraževanj) čez noč postavila na ekskluzivno mesto. V času karantene je bilo online učenje in predavanje edino dosegljivo, v pokoronskem času pa vseeno še naprej ostaja zelo priljubljena izbira izobraževanja. Del razloga je v tem, da mnogo korporacij in podjetij še vedno ohranja »dela na daljavo« več dni v tednu. Dodaten razlog je tudi v nižjih stroških tako za udeleženca kot za organizatorja izobraževanja.

Že omenjena svoboda in komoditeta pa zagotovo ohranjata svoj pomemben vpliv, da online izobraževanje postaja vse bolj priljubljeno kljub nekaterim očitnim slabostim, ki jih ima. Že tako predolgotrajno vsakodnevno sedenje se s spremljanjem online izobraževanj še dodatno podaljša, zahtevajo pa tudi drugačno miselno koncentracijo, kot je potrebna pri učenju v živo.

Katera oblika online izobraževanja se izkazuje za najuspešnejšo?

Pri virtualnih oblikah učenja moramo razlikovati med dvema tipoma programov. Prvi so vnaprej pripravljeni in že posneti, ki jih udeleženci spremljajo v terminu po lastni izbiri in sami odmerjajo tempo, ritem in dolžino svojega študija. Drugi pa so programi, ki se sicer odvijajo online, vendar v živo ob vnaprej določenih terminih.

Njihova bistvena prednost je, da imajo slušatelji možnost simultanega vključevanja v program in neposrednega postavljanja vprašanj, aktivnega sooblikovanja poteka programa. Tovrstna izobraževanja uporablja večina fakultet, predvsem pa celotni poslovni in korporativni svet. Vsi online izobraževalni programi ostanejo pri roki, v digitalni knjižnici, pomembna pa je dobra in ažurna podpora predavatelja ali mentorja, ki udeležencem zagotavlja soliden in hiter napredek pri učenju.

Ne glede na vsebino online izobraževanja je zadnja faza enaka kot pri vsakem drugem učenju – potrebno jo je združiti s praktično nadgradnjo. S tehniko striženja se frizer mirno lahko spozna na kateri koli spletni platformi, a jo bo v vsakem primeru moral usvojiti in obvladati z lastnimi škarjami. V vsakem primeru imamo sami največji vpliv na to, kaj bomo naredili s svojim novim znanjem, bodisi da smo ga pridobili online ali v živo.

Vabljeni na 21-dnevno šolo prodaje (preko spleta) – Lisac&Lisac (lisac-lisac.si). (P.R.)


Prijavi napako v članku
Vas zanima več iz te teme?
spletno učenje izobraževanje


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

NEXT LINE d.o.o.

Ob železnici 16, 1000 Ljubljana, Tel: 041 776 822
Next line, specializirane storitve tiska pod eno streho V podjetju Next line iz Ljubljane so se osredotočili na specializirane storitve tiska s termičnimi, sublimacijskimi in ... Več
Zlati partner

FIŠ – FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

Ljubljanska cesta 31a, 8000 Novo mesto, Tel: 07 373 78 84, 07 373 78 70
Sodobni študijski programi, možnost virtualne udeležbe na vseh predavanjih in vajah FIŠ je prva in edina javna fakulteta v Novem mestu, ki ponuja tako brezplačen redni ... Več

TRACE BS d.o.o.

Opekarniška cesta 5, 2270 Ormož, Tel: 05 905 23 81
V skupini Trace Solutions, katere del sta Trace BS Poslovne rešitve d. o. o. in Trace IS Informacijske rešitve, se ukvarjajo z razvojem, prodajo in uvajanjem istoimenske programske ... Več

tinaLILIPUT – grafično oblikovanje

Mariborska cesta 82, 2312 Orehova vas, Tel: 031 343 481
Grafično oblikovanje je pomembno orodje, ki izboljša komunikacijo z drugimi. Služi za posredovanje vaših idej na način, ki ni le učinkovit, ampak tudi eleganten. Preprosto povedano, ... Več