Kratek slovar internetnih groženj

1.Virus
Virus je program, ki se kopira in razmnožuje, ponavadi se pripne na aplikacije. Virusi se lahko širijo z nalaganjem datotek, izmenjavo CD / DVD medijev in USB enot, s kopiranjem datotek iz strežnikov ali z odpiranjem okužene e-poštne priloge.

2.Črvi
Črv se lahko injicirajo v omrežje na vrst različnih načinov, npr. preko USB ključa ali elektronske pošte. Email (e-poštni) črvi se nagibajo k samodejnemu pošiljanju na vse e-naslove, ki jih najdejo na okuženih računalnikih. Potem se zdi, da e-pošta izvira iz
okuženega uporabnika, ki je lahko na seznamu zaupanja vrednih pošiljateljev vašega varnega seznama in vas bo na tak način ujel nepripravljene.

3.Trojanci
Lahko se na prvi izgled zdijo neškodljivi in celo koristni, ampak brez zaščite ohromi računalnik in omogoča hekerjem in drugim nepridipravom ukrasti občutljive informacije.

4.Spyware
Vohunska programska oprema se pogosto skrivaj namesti brez uporabnikovega soglasja, medtem ko prenašate kakšno datoteko ali kliknete na komercialna pop-up (oglasna) okna. Vohunska programska oprema lahko ponastavite vaš samodejni podpis, nadzira pisanje na tipkovnico, skenira, bere in briše datoteke, dostopa do vaših aplikacij in celo reformatira vaš trdi disk (pogon). Stalno preusmerja tokove informacij nazaj na osebo, ki nadzoruje spyware.

5.Adware
Ta malware (zlonamerni program) sproža oglase, večinoma v obliki pop-up pojavnih oken. Ta okna so narejena po vaši meri, ki temelji na vašemu obnašanju na internetu, ki ga lahko nadzoruje nameščen spyware.

6.Spam
Spam lahko opredelimo kot neželeno e-pošto. Večina uporabnikov
je izpostavljeno prevaram, kar je več kot 50% vseh internetnega e-poštnega prometa. Čeprav spam ni neposredna grožnja, se lahko uporabi za pošiljanje različnih vrst zlonamernih programov.

7.Phishing
To je goljufiva pridobitev občutljivih osebnih podatkov, kot so gesla in podatki o kreditni kartici. To se izvede s pošiljanjem e-pošte, ki se dojema kot prava e-pošta od zanesljivega pošiljatelja. Najbolj verjetne tarče so uporabniki online bančništva in dražb.

8.Pharming
Bolj prefinjena oblike phishinga. Z izkoriščanjem DNS sistema, pharmerji lahko ustvari ponarejeno spletno stran, da izgleda kot prava spletna stran, npr. stran spletne banke, nato pa zbere informacije, za katere uporabniki mislijo, da jih morajo dati njihovi banki.

9.Keyloggers
Beleži uporabnikovo tipkanje po tipkovnici. Keylogging omogoča kriminalcem poiskati določene koščke informacij, ki se lahko uporabijo za identiteto ali krajo intelektualne lastnine.

10.Sleparska varnostna programska oprema
Posebna vrsta grožnje je programska oprema, ki trdi, da je varnostna programska oprema in prelisiči uporabnike, da jo namestijo z namenom nakupa prave varnostne zaščite (ki je ne bo). Najpogosteje se pretvarja, da je antivirusna (protivirusna) in antispyware (protivohunska) programska oprema.