Ko robot postane vzornik

Splošno znano je, da ko z nekom preživimo veliko časa, njegove lastnosti počasi začnejo vplivati na nas, včasih celo postanemo podobni tej osebi, se obnašamo kot ona itd. Kaj pa se zgodi, ko je ta “nekdo” robot? Ko ne govorimo več o osebi, temveč o umetno ustvarjeni napravi.

Umetna inteligenca postaja vse bolj “človeška”, razume ljudi, se obnaša kot ljudje, premaguje ljudi. Tisto kar pa je najbolj zanimivo pa je, da umetna inteligenca vse lažje in lažje vpliva na človeka in ta vpliv se bo v prihodnosti samo še povečeval. Poročilo revije New Scientist kaže, da otroci, ki preživijo veliko časa v družbi robotov, počasi prevzemajo njihove vzorce obnašanja. Razne nove raziskave govorijo o tem, da otroci ob igranju z roboti, ki so narejeni tako, da so samozavestni, počasi posnemajo in prevzemajo to miselnost in tudi sami postanejo bolj pogumni.

Tovrstni trendi pa niso značilni zgolj za otroke, temveč tudi za odrasle in raziskovalci skušajo ravno to obrniti sebi v prid. Skupina raziskovalcev na Queensland University of Technology razvija majhne humanoidne Nao robote, ki bi trenirali ljudi, da bi ti jedli bolj zdravo hrano. Strokovnjaki so mnenja, da naj bi pogovarjanje o prehrani in dieti z roboti bilo bolj učinkovito kot spremljanje lastnega prehranjevalnega dnevnika na mobilnih napravah in podobnih mehanizmih zdravega življenja.

Kot vse kaže roboti ne da zgolj vstopajo v naše domove in ubogajo naše ukaze, vedno bolj postajajo naši vzorniki. Pa naj se to sliši še tako grozno, tako pač je. Ljudje moramo z roboti ravnati zelo previdno, kajti že res, da obstaja velik potencial, ki ga nudi robotika na najrazličnejših področjih življenja, na drugi strani obstaja tudi tista bolj negativna plat, negativna stran efektov.

Nekateri starši so močno kritizirali recimo Amazonovo osebno asistentko Alexo, ki naj bi učila njihove otroke kako naj so nesramni in neulikani. Največ kritik je letelo na to, da Alexa od uporabnikov ne zahteva, da govorijo prosim in hvala, sprejema enake odgovore več krat, prav tako pa Alexa ostaja mirna, ko recimo nekdo izgubi živce. Če povzamemo: otroke ne uči kako poteka človeška interakcija.

Seveda pa obstajajo tudi primeri, kjer roboti nimajo “negativnega predznaka”. Raziskovalci na Univerzi v Stanfordu so razvili robota, ki mirno spremlja človeka in se uči kako s človekom komunicirati naravno in ustrezno ter kako se obnašati v človeški družbi. V resničnem svetu za zdaj še nimamo nekega odgovora na vprašanje, kako ustvariti socialno inteligentnega robota. Raziskovalci in znanstveniki se s tem vprašanjem ukvarjajo praktično na dnevni ravni in to ostaja eden največjih nerešenih problemov umetne inteligence. Pomembno je, da vsi tisti, ki se ukvarjajo z roboti in njihovo izdelavo ter razvojem izbirajo takšne lastnosti, ki lahko pozitivno vplivajo na okolje v katerem potem ta robot eksistira. V nasprotnem primeru tvegajo stvaritev “vojske slabega vpliva”, ki bo v prihodnosti vse večji.