»Ko etiketa govori, veriga deluje«: kako so Špica, Loftware, Zebra in GS1 opisali prihodnost označevanja

Na dogodku podjetja Špica je bil fokus jasen: označevanje ni več le tiskanje nalepk, temveč ključni del digitalno povezanih oskrbovalnih verig, od proizvodnje in skladišča do trgovine in končnega kupca.

Pri tem igrajo pomembno vlogo programske rešitve za upravljanje etiket (Loftware), strojna oprema in oprema za nadzor nad tiskalniki in standardi, vključno z GS1 Digital Link, najnovejšo pobudo podjetja GS1. Predstavniki podjetij so spregovorili tudi o zgodovini in razlikah med črtno kodo in RFID oznakami, primerih dobre prakse, kako se lotiti projekta, vse od začetnega načrta do izbire potrošnega materiala.

»Označevanje je osnova oskrbovalne verige. Če paket pride brez prave oznake, se veriga ustavi,« pravi Urban Brodnik, vodja rešitev za proizvodna podjetja iz podjetja Špica International.

Od procesa do arhitekture: zakaj je označevanje sistem, ne naloga

Podjetje Špica je poudarilo, da označevanje ne sme biti razumljeno kot posamezna naloga, ampak kot sestavni del širše procesne arhitekture podjetja. Vsaka etiketa je rezultat usklajenega delovanja več plasti, od proizvodnega toka in skladiščne logistike do ERP integracije, sledljivosti in nadzora nad kakovostjo podatkov. To pomeni, da podjetja ne optimizirajo več posameznega tiskalnika ali predloge, temveč upravljajo celoten življenjski cikel etikete, od njenega oblikovanja do tiskanja, distribucije in sledljivosti v realnem času.

Cilj je doseči sistem, v katerem sprememba etikete ne traja več tednov, temveč le nekaj ur, kar je ključno za odzivnost na zahteve kupcev, zakonodajo in tržne priložnosti. Če podjetje potrebuje dan ali več, da spremeni dizajn ali podatek na etiketi, to po njihovih besedah pomeni, da sistem ni dovolj agilen.

»Če spreminjate etiketo dlje kot en dan, je to predolgo,« je partnerjem izpostavil Brodnik.

RFID in črtna koda: izbira, ki jo določa proces

Na področju označevanja prevladujeta dve tehnologiji, črtna koda in RFID oziroma radiofrekvenčna identifikacija. Strokovnjaki so zavrnili poenostavljeno misel, da je RFID vedno boljša rešitev, čeprav na papirju tako deluje. Pravi odgovor je odvisen od procesne logike. Tam, kjer je potrebno zajeti več deset oznak hkrati, denimo v logistiki z več paletami naenkrat, RFID omogoča avtomatizacijo brez posredovanja človeka. Nasprotno pa je pri delovnih mestih, kjer mora operater natančno poskenirati en izdelek ali del, tam je črtna koda še vedno zanesljivejša in ekonomsko učinkovitejša izbira.

Predstavniki Špice so poudarili pomen preizkusa tehnologije v realnem okolju, saj se vedenje RFID signalov razlikuje glede na material podlage, prisotnost kovin in temperaturne pogoje. Prikazani so bili primeri iz prakse, od digitalnega arhiva Arhiva Slovenije, kjer RFID portali sledijo gibanju več sto tisoč eksponatov, do industrijskih rešitev za sledenje vračljive embalaže in nadzora nad viličarji z UWB tehnologijo. Tehnologija sama po sebi ne rešuje ničesar, če ni vgrajena v dober proces, podprt s standardi in integracijami.

Loftware in prehod označevanja v oblak

Predstavnika podjetja Loftware sta predstavila svojo vizijo centraliziranega, oblačnega upravljanja etiket, ki naj bi nadomestilo tradicionalni model z razpršenimi dizajnerskimi orodji in lokalnimi predlogami. Njihov pristop temelji na ideji, da mora biti oblikovanje in odobravanje etiket enoten, nadzorovan proces z revizijsko sledjo in enotnim virom resnice.

Oblačna platforma omogoča oblikovanje predlog neposredno v brskalniku, uporabniki pa imajo dostop prek enotnega sistema za prijavo. Vsem spremembam je možnost slediti, različice se primerjajo vizualno, integracija z ERP in MES sistemi pa poteka preko standardiziranih REST API vmesnikov. Če pride do izpada internetne povezave, lokalni mehanizem zagotavlja nadaljnje tiskanje, sinhronizacija podatkov pa se izvede naknadno, kar je ključno za industrijska okolja, kjer je neprekinjenost procesa nujna.

»Predloge, pravila in revizije sodijo v oblak, tisk pa naj teče tam, kjer nastaja delo,«
pravi Ines Basle Gorišek, regionalna vodja prodajnih kanalov pri podjetju Loftware.

Loftware se pri tem zanaša na koncept arhitekture, kjer lahko isti sistem uporabljajo dobavitelji, poddobavitelji in kupci, kar zmanjšuje število podvojenih predlog, izboljšuje sledljivost in zmanjšuje stroške skladnosti.

Zebra: vidnost, varnost in upravljanje kot storitev

Zebra Technologies je predstavila razvoj svojih naprav v smeri popolnega nadzora nad življenjskim ciklom tiskalnikov in terminalov. V ospredju ni več sama strojna zmogljivost, temveč programska plast, ki omogoča centralno upravljanje, varnostne certifikate in prediktivno vzdrževanje. Tiskalniki postajajo pametne naprave z lastno telemetrijo, ki poroča o stanju tiskalne glave, porabi ter omogoča zgodnje odkrivanje napak.

Sistemi za fiksno skeniranje in strojni vid so se razvili v rešitve, ki samodejno prepoznajo napake, preberejo datume uporabnosti ali štejejo izdelke brez človeškega posega. Zebra poudarja, da je s tem varnost postala standardna komponenta, ne več dodatna možnost.

»Če imate deset ali več tiskalnikov, je centralni nadzor nuja. To ni več vprašanje udobja, temveč varnosti in skladnosti,« poudarja Marko Vencelj, prodajni inženir podjetja Zebra Technologies.

GS1 Digital Link: od črtne kode do digitalne identitete

Zelo zanimiv del dogodka je predstavil Roko Staničič iz GS1 Slovenija, ki je pojasnil prehod iz enodimenzionalnih EAN kod v dvo-dimenzionalne GS1 DataMatrix in QR kode z vgrajenim GS1 Digital Linkom. Nova generacija kod omogoča, da isti simbol hkrati služi kot vir podatkov za blagajno (POS) in kot interaktivna točka za potrošnika.

Koda v obliki standardiziranega URL naslova vsebuje GTIN, serijsko številko, rok uporabe in druge podatke, ki jih blagajna zna samodejno prebrati, medtem ko uporabnik s skeniranjem na telefonu dostopa do dodatnih informacij, na primer deklaracij, certifikatov ali celo receptov. Gre za prehod v smer »govorečih izdelkov«, kjer je digitalna identiteta povezana z vsakim fizičnim predmetom.

»Tribarvni svet POS-a, logistike in potrošnika združimo v eni kodi. Standard poskrbi, da to deluje enako v Ljubljani in v Buenos Airesu.« Tako je nov standard opisal Roko Staničič, GS1 Slovenija

Material in okolje: podrobnosti, ki odločajo o uspehu

Zadnji del dogodka je bil namenjen potrošnemu materialu, kjer so strokovnjaki opozorili, da napačna izbira nalepk lahko povzroči bistvene stroške. Laboratorijsko testiranje materialov v realnih okoljih je zato ključni korak pred uvedbo sistema. Predstavljeni so bili trendi, kot so linerless nalepke brez podložnega papirja, barvni termo mediji za boljšo vizualno orientacijo in vodotopne etikete za povratno embalažo.

Oblak, on-prem ali hibrid – iskanje pravega ravnotežja

Ena izmed pogostih dilem, ki jih podjetja izpostavljajo pri digitalizaciji označevanja, je izbira med oblačno in lokalno (on-prem) arhitekturo. Univerzalne rešitve ni, ampak se odloča glede na posamezen scenarij. Se pa strokovnjaki strinjajo, da je najbolj učinkovito pravila, predloge in revizije shraniti v oblak, tisk pa naj teče lokalno. Tako podjetje ohrani pregled in varnost podatkov, ne da bi ogrozilo operativno učinkovitost.

Etiketa kot digitalni vmesnik

Dogodek podjetja Špica je jasno pokazal, da etiketa ni več le fizična oznaka, ampak digitalni vmesnik, ki povezuje proizvodnjo, logistiko, trgovino in končnega uporabnika. Standardizirani podatki GS1, robustna strojna oprema Zebra in napredne programske rešitve Loftware tvorijo novo plast digitalne infrastrukture, v kateri se fizični svet in podatkovni tok prepletata.

»Največja vrednost dobrega označevanja? Miren spanec. Ker veš, kje je kaj, zakaj je tam in kaj moraš narediti naslednje,« je na koncu označevanje in dogodek povzel Urban Brodnik, podjetja Špica International.