Kakšno bo podjetje 2.0 v kontekstu poslovnega obveščanja

Slovenska pisarna analitske hiše IDC je konec oktobra že petič zapored organizirala konferenco s področja poslovnega obveščanja in podatkovnega skladiščenja, o kateri smo že pisali. Konferenca je del širše serije dogodkov, ki vsako leto potekajo v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

Barry Devlin, ustanovitelj in direktor podjetja 9sight Consulting, ki je skoval prvo definicijo arhitekture podatkovnega skladiščenja sredi 80 let, je vse udeležence konference navdušil s predavanjem na temo podjetja 2.0, katerega bistvo je uvajanje in uporaba spletnih 2.0 tehnologij. Za nas je odgovoril na nekaj vprašanj:

V vaši prezentaciji je bilo veliko govora o podjetju 2.0. Gre za koncept uporabe spletnih 2.0 orodij in tehnologij v podjetju, da bi zaposleni, stranke in dobavitelji podjetja skupaj ustvarjali omrežja enako misličeh. Ali je po vašem mnenju vpeljava teh tehnologij dobra ideja?
Obstajajo številne teorije o tem ali je vpeljava spletnih 2.0 tehnologij dobra ideja in primerna za vpeljavo v podjetja in organizacije. Osebno menim, da je največ odvisno od organizacijske kulture, ki obstaja znotraj podjetij in organizacij. Nekatera podjetja so popolnoma neprimerna in nesposobna uporabiti te novosti, predvsem socialna omrežja, zato da bi obogatila svojo organizacijo. Predstavljajte si npr. vladni sektor – verjetno je zelo težko uporabiti tak koncept. Torej govorimo večinoma o kulturnem aspektu.

Druga zadeva pa je, kako naj splet 2.0. vpeljemo v podjetje pod okriljem poslovnega obveščanja. Kadar govorimo o instant sporočanju oz. orodjih, ki omogočajo lažje sodelovanje, moramo vedno govoriti o vplivih, ki jih le to predstavlja na poslovanje podjetja. Po mojem mnenju, lahko najdemo resnično vrednost poslovnega obveščanja, predvsem v smislu strateških povezav.

Lahko podate kake konkretne primere?
Na primer – velikokrat se pojavlja vprašanje odkod prihaja strateška vizija oz. dolgoročno planiranje v podjetju? Top management odloča o streteški usmeritvi podjetja in o tem, kaka je dolgoročna strategija. In vsi med njimi želijo biti prepričani, da komunikacija teče primerno in da bodo vsi zaposleni imeli enake informacije.

V takem primeru, bodo komunikacijska orodja ustvarjala oz. služila za deljeno komunikacijo. Gre za komunikacijo, ki teče prek oz. z uporabo podatkov znotraj organizacije. Lahko si predstavljate, da dandanes večinoma govorimo o tem, kako ustrezno spremljati cikel/potek poti dokumenta/ov znotraj organizacije. Verjetno vam je zelo poznano stanje, ko krožijo številne verzije dokumenta/ov in dobro poznate vprašanje zaposlenih – katero verzijo dokumenta ste mi poslali?

Torej lahko postane na tem nivoju deljeno okolje za komunikacijo glede podatkov in dokumentov zelo koristno za višji management oz. vodilne v podjetju. Omenjeno je posebno koristno, ko pride do situacije sprejemanja odločitev. Značilno za vodstvo je, da bi se pred odločitvijo za ali proti neki rešitvi, rado ”poigralo” z nekaterimi številkami in napovedmi.

Lahko prosim bolj nadrobno razložite povezavo med strategijo podjetja in poslovnim odločanjem in kako je le to podprto z orodji za deljenje?
Če govorimo o strateškem odločanju, je veliko informacij v tekstovnem formatu. Ti podatki so bolj kvalitativni kakor kvantitativni. Pomembno, če ne nujno, je, da se te informacije prenesejo v organizacijsko okolje poslovnega odločanja. Po mnenju nekaterih na konferenci res ni nujno, da se vsi podatki prenesejo v podatkovno skladišče, zadeva res ne funkcionira tako. Po drugi strani, pa potrebujete dostop do različnih virov na internetu, raziskav mnenja in ostalih informacij, ki se vežejo na trg, na katerem delujete. Vse omenjeno je potrebno upoštevati tudi v smislu strateškega poslovnega odločanja.

Sodelovalna orodja pa so res močno fokusirana na to področje. Gre torej za to, da nam omogočajo deljenje informacij, zapiske in prilagajanja. Menim, da je v tem kontekstu to resnična prihodnost orodij poslovnega odločanja.

Kje vidite potencialne težave pri implementaciji orodij splet 2.0 v obstoječe okolje poslovnega odločanja znotraj podjetja oz. organizacije?
Če pogledate do kakših sprememb prihaja pri vodenju podjetij v tem kontekstu, je ustrezno vodenje z vrhnje pozicije postalo enakovredno. Seveda to lahko povzroči probleme, je pa tudi priložnost.

In priložnost so ljudje, ki so danes zaposleni in potem gredo naprej. Posamezniki so tisti, ki uporabljajao socialna omrežja, kot so Facebook, Twitter in druge podobne tehnologije. Navajeni so do določene meje kontrole in kako si lahko pomagaja z njo. Katere informacije bodo prejemali, katere informacije bodo delili in kako. Ne moremo jih izolirati v zaprto okolje.

Istočasno pa se poslovanje podjetij širi na številne lokacije. Po mojem mnjenju taki premiki ne bodo zdržali stroškov, in orodja za komunikacijo in sodelovanje bodo pridobivala na pomenu organizacij.

Ali lahko podate kak primer kako lahko to vodi k zmanjševanju stroškov? Cenejšemu izobraževanju uporabnikov itd.?
O manjših stroških potovanj sem že govoril in seveda , če so nekatere tehnologije precej enostavne za uporabo, so tudi stroški izobraževanj neprimerno manjši oz. nižji. Če govorimo o res velikih podjetjih je situacija preje zapletena, saj se veliko zadev uporablja, ustarjajo se duplikati, in pogosto nihče ne ve kje je kaj.

Dejstvo torej je, da lahko z uporabo prej omenjenih socialnih omrežij in orodij za sodelovanje, v primeru dobrega sodelovanja prav tako tudi ustvarite okolje, v katerem ljudje lahko uporabijo informacije, ki že obstajajo – znanje ostalih.
Prav fascinantno je, v koliko organizacijah se dogaja, da se podatki podvajajo – ustvarjajo se iste tabele, isti dokumenti in poročila – ponovno in ponovno. Če to upoštevate, in zmanjšate podvajanje podatov za recimo 10 do 15 odstotkov, to pomeni velike prihranke…

Med konferenco je bilo govora o poenstavljanju. Kako vidite trend poenostavitve?
Če govorimo o poeostavitvi, je potrebno na celotno zadevo pogledati s čisto drugačne perspektive. In sicer kako naj dosežemo, da se podatki v organizaciji ne bodo ponavljali oz. kako bomo nekaj prihranili.

Mogoče boste rekli, da to pravzaprav niti ni res, saj se cene strojne opreme za shranjevanje podatkov stalno nižajo. Pa je pomembno, in to zelo. Ne govorimo o ceni nakupa strojne opreme, temveč o ceni upravljanja s podatki. Poenostavitev vodi v nižanje stroškov uvedbe, nižanje stroškov storitev, in seveda bolj kvalitetne podatke. Osebno sem velik zagovornik poenostavljanja, saj omogoča da ljudje in organizacije bolje sodelujejo kot skupina.