Kakšna prihodnost dela nas čaka po Covidu-19?

Globalna delovna sila se avtomatizira hitreje, kot smo pričakovali, poroča Svetovni gospodarski forum v letošnji izdaji poročila The Future of Jobs Report 2020.

V poročilu zagotovo najbolj izstopa podatek, da število delovnih mest, ki izginja, raste hitreje, kot število novo nastalih delovnih mest. Za razliko prejšnjih let se hitrost nastanka novih novih služb upočasnjuje, medtem ko se hitrost “umiranja” delovnih mest povečuje. “Covid-19 je pospešil prihod prihodnosti dela,” pravi izvršna direktorica Svetovnega gospodarskega foruma, Saadia Zahidi. “Podjetja, vlade in zaposleni morajo nujno in hitro začeti delati skupaj pri implementaciji nove vizije globalne delovne sile,” je še dodala.

Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma ugotavlja, da bo do leta 2025 avtomatizacija in nova razdelitev dela med ljudmi in stroji vplivala na 85 milijonov delovnih mest po svetu, znotraj 15-ih področij. Delovna mesta znotraj sektorjev, kot so administracija, računovodstvo in delo s podatki so vse bolj podvržena digitalizaciji in avtomatizaciji. Več kot 80 % menedžerjev intenzivno vpeljuje procese digitalizacijo in nove tehnologije. Istočasno kar 50 % zaposlenih pričakuje hitrejšo avtomatizacijo različnih vlog znotraj organizacij. “V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo najbolj konkurenčna podjetja tista, ki bodo, ali so že, največ vlagala v človeški kapital – veščine in kompetence zaposlenih,” napoveduje Zahidijeva.

Poleg tega približno 43 % podjetij, ki so zajeta v raziskavi, napoveduje, da bodo zmanjšala število zaposlenih, na računintegracije tehnologije, 41 % jih napoveduje, da bodo v večji meri sodelovala s pogodbenimi delavci za specilizirana dela in 34 % jih cilja na povečanje delovne sile, ravno tako na račun integracije tehnologije.

Do leta 2025 bi naj razmerje med človeškimi in strojnimi opravili bilo približno enako. Vedno bolj pomembne bodo pozicije, ki zahtevajo človeške veščine, medtem ko se bodo stroji posvečali predvsem procesiranju informacij in podatkov, administrativnim nalogam in rutinskim, ročnim delom.

Kako bo izgledala prihodnost dela?

Revolucija veščin in znanj

• 97 milijonov novih vlog bo nastalo, znotraj novih industrij, kot sta umetna inteligenca in kreiranje vsebin;

• pričakujemo lahko rast ponudbe del za tiste, ki lahko zapolnijo “zelena” delovna mesta, pozicije znotraj industrije procesiranja podatkov in umetne inteligence, prav tako pa se nam obetajo nova inženirska delovna mesta, potem pozicije znotraj oblačnega računalništva in razvoja produktov;
• skoraj 50 % zaposlenih, ki bodo ostali na svojih pozicijah, bodo v naslednjih petih letih potrebovali dodatnih izobraževanj in prekvalifikacij.

Prihodnost neenakosti

• Neenakost se bo zaradi Covid-19 pandemije in tehnologije samo še povečala;

• samo 21 % svetovnih podjetij lahko koristi javna sredstva za prekvalifikacije svojih zaposlenih;

• javni sektor bo potreboval tri-smerni pristop za pomoč zaposlenim: zaščito za depriviligirane delavce, izboljšave na področju izobraževanja in sistemov pridobivanja kompetenc in ustvarjanje priložnosti za investicije,

Pandemija je že in še bo neenako udarila na globalno delovno silo. V poročilu Svetovni gospodarski forum posebej izpostavlja, da bo pomoč vrnitve na trg dela za milijone ljudi po svetu ena ključnih točk okrevanja.

Delo od doma ostaja

• Okrog 84 % delodajalcev bo procese dela digitaliziralo, vse več bo dela na daljavo;

• delodajalci potrjujejo, da bi lahko kar 44 % zaposlenih delalo na daljavo;

• 78 % delodajalcev pričakuje določene negativne posledice na produktivnost zaposlenih, ki delajo na daljavo;

• poročilo Svetovnega gospodarskega foruma kaže, da se določene industrije in kar nekaj podjetij težko prilagaja na delo na daljavo.

Vedno več kariernih premikov

• Raziskava kaže, da se vedno več ljudi odloča za popolno spremembo karierne smeri;

• po LinkedIn podatkih zadnjih petih let okrog 50 % ljudi, ki delajo na področju podatkovne in umetne inteligence, prihaja iz drugih področij.

Ključne veščine

• Po podatkih raziskave The Future of Jobs Survey, so “veščine prihodnost” in do določene mere že sedanjosti kritično razmišljanje, analitičnost in veščina reševanja problema;

• na račun leta 2020 so vse bolj iskane in potrebne veščine tudi odpornost, toleranca do stresa in fleksibilnost.

Pandemija Covid-19 je pospešila mnogo trendov na področju prihodnosti dela, s čimer se je okno priložnosti za prekvalifikacije in tranzicije zaposlenih precej zmanjšalo. Ne glede na to, v kakšno prihodnost dela verjamemo, je dejstvo, da bo trg dela postal še bolj intenziven, karierne spremembe pa se bodo dogajale še hitreje, z večjo frekvenco. Še posebej za tiste, ki trenutno opravljanja najbolj tvegane in marginalizirane poklice.