Kaj se dogaja s Huaweijem?

Kitajski tehnološki gigant Huawei je v zadnjem času pod strogim drobnogledom držav, v katerih posluje. Kar nekaj jih je dvignilo precej prahu okrog varnosti Huaweijevih produktov. Kot da to še ni dovolj, je 1. decembra v Kanadi bila aretirana še direktorica financ, Meng Wanzhou. Na sodišču v Vancouveru je 7. decembra potekala obravnava in Wanzhoujeva je bila obtožena kršenja ameriških sankcij v Iranu. Za konec pa so mednarodni mediji poročali še, da naj bi Japonska prenehala z uvažanjem Huaweijeve opreme in produktov še enega od kitajskih proizvajalcev ZTE.

Kaj skrbi države po svetu?

Obstaja bojazen, da Kitajska izkorišča Huawei za vohunjenje in pridobivanje podatkov drugih narodov. Huawei seveda te govorice zanika in trdi, da kitajski vladi ne daje nobenih podatkov oz. česarkoli drugega razen davkov.

Kritiki se sprašujejo, kako svobodna so lahko kitajska podjetja, glede na vpliv, ki ga ima na njih Peking. Zelo jih skrbi tudi dejstvo, da je bil ustanovitelj Huaweija, Ren Zhengfei, inženir kitajske vojske ter član komunistične partije leta 1978.

Huawei trdno stoji za tem, da je zasebno podjetje v lasti svojih zaposlenih. S kitajsko vlado naj ne bi sodelovali v nikakršni obliki, razen v tistih, ki jih narekujejo zakoni. Huawei je med drugim tudi eden največjih financerjev raziskav in razvoja, saj je leta 2017 v ta namen namenil več kot 13,2 milijarde ameriških dolarjev (preračunanih 11,6 milijarde evrov). Za leto 2018 bo številka še višja.

Kritiki se najbolj bojijo, da bi lahko kitajska vlada naročila Huaweiju, da ta modificira svoje naprave do te mere, da jim lahko pomagajo pri hekerskih vdorih, prisluškovanju ali dostopanju do raznoraznih občutljivih omrežij. Praktično vsak dan se porajajo nova vprašanja, ali bo Kitajska dovolila tehnološkemu podjetju, ki je tako močno inkorporirano v druge narode, da ostane neodvisno. Huawei je trenutno drugi največji proizvajalec pametnih telefonov na svetu.

Katere države so že posredovale?

– Novembra je Nova Zelandija odstranila Huawei iz seznama dobaviteljev 5G opreme za lokalnega ponudnika omrežja;

– ZDA in Avstralija sta že recimo zaprli vrata Huaweiju pri sodelovanju pri novih generacijah mobilnih omrežij;

– Kanada prav tako izvaja varnostne preglede Huaweijevih produktov;

– Britanski BT je odstranil Huaweijeve produkte iz jedra svojega 5G omrežja;

– 7. decembra je komisionar za tehnologijo v Evropski uniji, Andrus Ansip, javno povedal, da morajo države EU biti zaskrbljene glede kitajskih proizvajalcev;

– notranje ministrstvo Nemčije pa nasprotuje prepovedi sodelovanja s katerimkoli dobaviteljem za 5G omrežje.

Velika Britanija sicer ni prepovedala uporabo Huaweijevih produktov, so pa ti nenehno pod drobnogledom britanske obveščevalne agencije GCHQ. Najbolj jih seveda zanima varnost produktov. Gre v bistvu za kooperativen dogovor med Veliko Britanijo in Huaweijem, v sklopu katerega zaposleni pri Huaweiju odgovarjajo neposredno agenciji GCHQ in iščejo varnostne luknje v produktih podjetja. V zadnjem poročilu agencije so prišli do ugotovitve, da Huaweijevi produkti imajo nekaj pomanjkljivosti, kar pomeni, da ne morejo zagotoviti 100-odstotne garancije, da ne predstavljajo nevarnosti.

Ta teden je Financial Times poročal, da je Huawei pristal na serijo tehničnih zahtev s strani GCHQ-ja, ki naj bi povečale varnost produktov kot takih. Huawei je izjavil, da so spremembe plod kooperacije z britansko vlado, kar pa ne pomeni, da je podjetje kar slepo sprejelo zahteve vlade.