Kaj je individualni naložbeni račun (INR)? NLB objavil prvi cenik

Individualni naložbeni račun (INR) je nov bančni produkt za dolgoročno varčevanje, ki bo v Sloveniji zaživel marca 2026. Gre za poseben investicijski račun, namenjen fizičnim osebam (slovenskim davčnim rezidentom) prek katerega lahko vlagatelj postopoma gradi portfelj delnic, obveznic, skladov in drugih finančnih instrumentov ob drugačni davčni obravnavi kot pri klasičnem trgovalnem računu.

Namen INR-ja je spodbuditi manjše vlagatelje k aktivni udeležbi na kapitalskih trgih in k dolgoročnemu varčevanju, saj sistem vpeljuje letne omejitve vplačil in davčne spodbude, ki krepijo varčevanje za daljše obdobje.

Kako deluje INR in kakšen je njegov namen?

INR je namenski trgovalni račun, prek katerega imetnik kupuje in prodaja dovoljene finančne instrumente. Na njem lahko varčujete postopoma in s preglednim nadzorom nad naložbami na enem mestu. Zakon določa, da lahko prvič vplačate do 20.000 evrov, nato pa vsako leto do 5.000 evrov (na osnovni račun), z dodatnih 5.000 evrov letno na poseben »slovenski« podračun za domače instrumente. Skupno vplačilo skozi celotno obdobje ne sme preseči 150.000 evrov.

Med vplačili so kapitalski dobički, dividende in obresti na INR neobdavčeni. Davek (15-% stopnja) se obračuna šele ob dvigu sredstev. Če vlagatelj naredi prvi izplačilo šele po 15 letih od odprtja (brez vmesnih izplačil), je to izplačilo popolnoma oproščeno davka. Ta mehanizem odložene obdavčitve znižuje davčno breme in spodbuja dolgoročno držanje naložb.

Prednosti INR za fizične osebe

• Davčne ugodnosti: Donosi iz naložb (kapitalski dobički, dividende, obresti) na INR med vlaganjem niso obdavčeni. Ob dvigu sredstev se plača 15-% davek na dobiček. Če prvi dvig opravite po 15 letih od odprtja računa (in brez vmesnih dvigov), pa so donosi popolnoma oproščeni davka. Tako je učinkovita davčna stopnja nižja kot pri običajnem trgovalnem računu, kar omogoča boljši končni izplen pri dolgoročnem varčevanju.
• Poenostavljena davčna obravnava: Vlagatelj sam ne nastopa proti davčnim organom. Ponudnik INR (banka ali borznoposrednik) namesto njega izračuna in plača davek ob izplačilu sredstev. Ni potrebe po ločenem vpisovanju prejetih dividend ali dobičkov v letno davčno napoved. To pomeni manj administracije in enostavnejše poročanje za vlagatelja.
• Večja preglednost in varnost: Vse naložbe v okviru INR so zbrane na enem namenskem računu, kar omogoča lažji pregled nad portfeljem. Dovoljene so le uveljavljene in regulirane vrste naložb (delnice, obveznice, ETF in skladi na trgih EU/EGP/OECD), kar prinaša dodatno varnost z vidika likvidnosti in nadzora. Zaradi omejenih letnih vplačil INR tudi spodbuja disciplinirano in postopno varčevanje za daljše obdobje.
• Fleksibilnost dolgoročnega varčevanja: INR je primeren za varčevanje za večje in dolgoročne cilje (pokojnina, nepremičnina …). Čeprav je zavezan k dolgoročnemu varčevanju (davčna oprostitev po 15 letih), lahko vlagatelj sredstva kadarkoli dvigne ali prenese račun k drugemu ponudniku. Dokler ne naredi dviga, mu denar ostaja na voljo brez omejitev.

Vlaganje prek INR: Kateri finančni instrumenti so na voljo?

Z zakonodajo je določeno, v katere finančne instrumente lahko vlagamo prek INR trgovalnega računa. Na voljo so delnice, obveznice in zakladne menice, izdane na reguliranih trgih v EU/EGP/OECD. Poleg tega so dovoljeni ETF skladi (tržni indeksi) in odprti investicijski skladi (kolektivni naložbeni podjemi za prenosljive vrednostne papirje – KNPVP), ki so namenjeni širokemu vlaganju.

Zelo pomemben je posebni slovenski podračun. V ta del računa lahko vlagate do 5.000 € letno (poleg 5.000 € v osnovni račun) v slovenske instrumente (delnice slovenskih podjetij, slovenske državne obveznice ali slovenske sklade). Ta možnost dodatno spodbuja vlaganje v domače vrednostne papirje. Kljub temu pa so prepovedane naložbe s previsokim tveganjem ali brez nadzora, med drugim kriptovalute, izvedeni finančni instrumenti (CFD-ji, opcije, terminske pogodbe), neregulirane naložbe in vrednostni papirji izven EU/EGP/OECD.

Stroški, odpiranje in vodenje INR računa

Stroški vodenja INR se razlikujejo glede na ponudnika, vendar so vpeljani z namenom, da bi bili čim bolj pregledni in konkurenčni. Odprtje in vodenje računa je pri večini ponudnikov brezplačno, na primer NLB ne bo zaračunaval nobenih mesečnih ali letnih nadomestil za INR trgovalni račun. Stroške običajno prinašajo le same transakcije (nakupi/prodaje). Te se obračunavajo po cenikih ponudnika, trenutno je znan samo NLB-jev cenik (več spodaj).

Vlagatelj na INR vloži le denar. Prenos že obstoječih naložb z drugih računov ni dovoljen. Račun vodi ponudnik (banka ali borzno posredniška hiša) po sklenitvi pogodbe, vsaka fizična oseba pa lahko v življenju odpre le en INR. Ponudnik nato skrbi za celovit pregled stanja, vodenje evidenc, izračun davčne osnove in odtegne 15-% davek ob dvigu sredstev. V obdobju mirovanja računa (če vlagatelj začasno ne opravlja nobenih nakupov/prodaj) ni doplačil (na primer pri NLB je možnost zamrznitve INR brez stroškov). Na splošno bodo ponudniki morali javno objaviti svoje cenike INR (v skladu z navodili ATVP), kar vlagateljem omogoča primerjavo stroškov med različnimi bankami in posredniki.

Ponudniki INR v Sloveniji

Od marca 2026 bo odpiranje INR omogočeno pri bankah in borznoposredniških družbah (ter pooblaščenih upravljavcih skladov). Med prvimi ponudniki, ki so potrdili uvedbo INR, so slovenska banka NLB, OTP banka, BKS Bank in borzno-posredniška hiša Ilirika. Sčasoma bodo pristopili tudi drugi (predvsem univerzalne banke in investicijske družbe), saj morajo vsi izvajalci investicijskih storitev pridobiti posebno dovoljenje in se vpisati v register ponudnikov INR pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

NLB cenik INR: brezplačno vodenje, znižane provizije in skladi

NLB bo že od začetka spomladi 2026 med prvimi omogočala odpiranje INR. Odprtje in vodenje INR bo v NLB brezplačno, ni mesečnih ali letnih nadomestil. Prav tako je omogočeno spletno trgovanje prek INR. Naročila lahko oddate prek spletne banke ali mobilne aplikacije NLB Klik, pri čemer znaša provizija 0,3 % vrednosti (min. 1 €).

Prva skupina stroškov so stroški vzdrževanja stanj finančnih instrumentov. Ti se obračunavajo enkrat letno za preteklo leto in so vezani na povprečno mesečno vrednost portfelja. Za domače finančne instrumente, ki so vpisani v KDD, znaša nadomestilo 0,0009 % povprečne vrednosti portfelja na mesec. Za tuje finančne instrumente je nadomestilo višje in znaša 0,0050 % povprečne vrednosti portfelja na mesec. Ne glede na izračun velja minimalno nadomestilo 9 evrov na leto. Pomembna izjema je, da se to nadomestilo ne obračuna za naložbe v investicijske sklade družbe NLB Skladi.

Vlagatelji morajo upoštevai tudi nadomestilo KDD za odpiranje (ali zapiranje) računa v vrednosti 1,35 €.

Naslednji pomemben strošek je trgovanje. Pri klasični oddaji naročila, torej osebno ali telefonsko, NLB zaračuna 0,60 % vrednosti transakcije, najmanj 15 evrov. Pri elektronskem trgovanju je provizija 0,30 % vrednosti transakcije, z minimalnim zneskom 1 evro. V letu 2026 velja za vse stranke 50-% popust na to nadomestilo. Pri nakupu ali prodaji enot premoženja investicijskih skladov iz ponudbe NLB Skladi se to nadomestilo ne zaračuna. Posebno visoka provizija velja pri prisilnih prodajah zaradi izvršb ali poplačil dolgov, kjer znaša 1,50 % vrednosti transakcije, z visokimi minimalnimi zneski.

K tem provizijam se vedno dodajo tudi neposredni stroški trgov, borz in skrbnikov. Na domačem trgu to pomeni predvsem stroške KDD in Ljubljanske borze. Na primer, Ljubljanska borza zaračunava borzne provizije v odstotkih od vrednosti posla z določenimi minimalnimi in maksimalnimi zneski, odvisno od vrste instrumenta. Na tujih trgih se dodajo stroški izvršilnih partnerjev in lokalnih trgov, ki so lahko odstotkovni ali fiksni in se razlikujejo od države do države. Ti stroški niso pod nadzorom NLB-ja in se lahko spreminjajo.

Pri poravnavi poslov NLB na domačem trgu za tržne instrumente ne zaračunava dodatnega nadomestila, pri netržnih pa 0,10 % vrednosti transakcije, z razponom od 20 do 1.000 evrov. Pri tujih trgih je nadomestilo 8 evrov na transakcijo. Tudi tu se dodajo neposredni stroški poravnave, ki jih zaračunajo KDD ali tuji podskrbniki, pogosto kot kombinacijo odstotka in minimalnega fiksnega zneska .

Pri prenosu finančnih instrumentov z INR na drug račun NLB zaračuna 0,10 % vrednosti instrumenta, najmanj 20 in največ 1000 evrov. Vendar je več pomembnih izjem. Prenos k drugemu ponudniku INR, prenos ob mirovanju, prenos na račun za opustitev pri KDD ter prenos na dediča so brez nadomestila. Obstajajo pa manjši operativni stroški, kot so 0,50 € za postopek, 10 €  za preklic in 1 € na dan za recikliranje naloga. Tudi pri prenosih se lahko dodajo neposredni stroški KDD ali tujih skrbnikov .

Na področju davkov in korporacijskih dejanj NLB za samo spremljanje in izvajanje korporacijskih dejanj ne zaračunava nadomestila. Zaračuna pa 0,50 % vrednosti izplačila pri dividendah, kuponih ali zapadlih obveznicah, z razponom od 1 do 10 €. Uveljavljanje znižane davčne stopnje v tujini in povračilo tujega davka staneta po 50 € na posamezno izplačilo. Prijava na skupščino na tujih trgih stane 60 €, ostala korporacijska dejanja pa 10 €. Tudi tu lahko nastanejo dodatni neposredni stroški tujih depozitarjev.

Posebno pomemben je strošek izplačila sredstev z INR računa. Ob vsakem izplačilu NLB zaračuna 2 % vrednosti izplačila, z minimalnim zneskom 5 evrov in maksimalnim 100 evrov. Kot izplačilo se šteje dvig denarja, izplačilo ob mirovanju, izplačilo dedičem ali izplačilo v postopkih izvršb. To je eden ključnih stroškov, ki vpliva na končno donosnost, če uporabnik pogosto dviguje sredstva.

Poleg vsega navedenega obstajajo še neposredni stroški hrambe na tujih trgih, tako imenovana ležarina. Ti se obračunavajo kot letni odstotek vrednosti portfelja in se razlikujejo po državah. Na razvitih trgih so lahko zelo nizki (na primer nekaj stotink odstotka), na manj likvidnih trgih pa precej višji. Ti stroški so v celoti odvisni od globalnih in lokalnih skrbnikov ter niso pod nadzorom NLB-ja.

Uporabnik bo torej plačeval hrambo portfelja, trgovalne provizije, borzne in skrbniške stroške, morebitne davčne in korporacijske storitve ter strošek izplačila. Največ stroškov imajo običajno zelo aktivni vlagatelji in tisti, ki pogosto dvigujejo sredstva, medtem ko je račun stroškovno bolj ugoden za dolgoročno, manj pogosto trgovanje.

Celoten NLB INR cenik si lahko ogledate na https://www.nlb.si/osebno/varcevanja-in-nalozbe/inr.