Kaj je FinOps?
FinOps bi moral za vsako podjetje, ki oblak uporablja, predstavljati »de-facto« operativni model za upravljanje porabe oblaka, saj slednjo pomaga povezati direktno s poslovnimi rezultati in posledično pomaga pri dodajanju vrednosti. V nadaljevanju vam bomo predstavili, kaj sploh je FinOps in zakaj bi morala ta praksa postati strateška za vašo organizacijo.
Kaj je FinOps?
Mnoge organizacije si na poti v oblak pomagajo s točkovnimi rešitvami, ki niso dovolj povezane, FinOps pa na drugi strani pomaga uskladiti pristop organizacije z metodologijo in smernicami. Izraz FinOps – kratica za Cloud Financial Management – se nanaša na prakso uvajanja finančne odgovornosti nad porabo oblaka. Tak pristop omogoča transparentnost oz. preglednost nad oblakom, ki posledično vodi v sprejemanje bolj informiranih odločitev in zagotavlja boljše razumevanje, kako poraba oblaka vpliva na poslovanje.
FinOps kot kulturna praksa v podjetju spodbuja vse zaposlene, da prevzamejo odgovornost nad porabo oblaka, s tem ko sledijo najboljšim praksam in skupaj sodelujejo pri zagotavljanju največje vrednosti za vsak porabljen znesek. Končni rezultat operativnega modela FinOps je boljše razumevanje, preglednost, nadzor in predvidljivost porabe oblaka, kar na koncu privede do povečanja poslovne vrednosti.
Že pred pandemijo COVID-19 je 80 % organizacij običajno prekoračilo svoj proračun oblaka. Razlogi so med drugim pomanjkanje jasne strategije med migracijami v oblak ter nezmožnost odkrivanja in odpravljanja anomalij. Nekatera podjetja so bila pod vtisom, da bo selitev v oblak zagotovila prihranek, a glavna prednost migracije je dejansko hitrost izvajanja in inovacij, prav to pa naj bi podpiral FinOps.
FinOps: Revolucija podatkovnih centrov
Še pet let nazaj se je IT infrastruktura organizacij nahajala na lokaciji (ang. on-premise). To je pomenilo, da se je infrastruktura financirala večinoma z investicijskimi izdatki (CapEx). IT oddelki so morali dejansko pridobiti finančno odobritev za strežniško infrastrukturo, shranjevanje, omrežje – pravzaprav za vse, kar je bilo potrebno za uvedbo nove aplikacije oz. niza aplikacij. Po odobritvi je bilo potrebno uporabiti vso pridobljeno tehnologijo, da bi upravičili visoke izdatke, namesto da bi poskušali optimizirati porabo le te.
A tokovi so se spremenili, ko so Azure, AWS in drugi veliki ponudniki storitev v oblaku postali prepoznavni v IT svetu. Številna podjetja so zdaj nekje v procesu selitve celotne IT infrastrukture ali le določenega dela v oblak. Spodaj smo natančno razčlenili, kako so se podatkovni centri podjetij spremenili v zadnjih nekaj letih.
2015: Podatkovni centri na lokaciji (ang. on-premise)
Kot smo prej opisali, je pred petimi ali več leti veliko organizacij uporabljajo lastne podatkovne centre, ki so se financirali skozi CapEx. Infrastruktura je imela dolge cikle, kupna moč pa je bila ločena. To je pomenilo, da so imele v IT oddelkih podjetij storitve in programska oprema omejene možnosti in bil je tudi majhen pritisk na optimizacijo samih podatkovnih centrov.
2017: Možnost oblaka
Leta 2017 je bila nekako prelomna točka za storitve v oblaku, saj je veliko organizacij začelo preizkušati svet računalništva v oblaku. To okolje so primarno uporabljale za testne primere in nove razvojne pobude. Številni IT oddelki so začeli preprosto – oblak so začeli uporabljati za ugodno shranjevanje podatkov, a ne za tiste kritične. Na tej točki je bilo zelo malo podjetij, ki bi v oblak že v celoti migrirala.
2019: Strategija »Cloud-First«
Leta 2019 je veliko organizacij začelo sprejemati »Cloud-First« strategijo, kar pomeni, da če so nameravala zgraditi ali zamenjati aplikacijo, so to lahko v celoti storila v oblaku. Ta pristop je privedel do velikega preobrata v IT porabi – preusmerila se je iz investicijskih stroškov (CapEx) k operativnim stroškom (OpEx). Finančni in nabavni oddelki so kar na enkrat postali nemočni, čeprav so bili prej glavni nosilci odobritev IT investicij.
Poleg tega so računi za porabo oblaka veliko bolj zapleteni kot veliki infrastrukturni nakupi v preteklosti, saj vsebujejo ogromno vrstic – po eno za vsako instanco ali aplikacijo v oblaku. Končni rezultat je pokazal, da je oblačno okolje, v katerem se porabi 10.000 $ lažje kot nakup ene miške za 10 $.
2020: FinOps
Z namenom doseči neko kohezijo in dejansko vzpostaviti neke industrijske standarde za finančno upravljanje oblaka, je bila ustanovljena FinOps fundacija. Čeprav se je v svetu prvič pojavila leta 2019, je junija 2020, ko se je združila z Linux fundacijo, dosegla velik uspeh in zdaj jo sestavlja več kot 3.500 posameznih članov, ki predstavljajo več kot 1.500 podjetij po celem svetu. FinOps je zdaj uveljavljen kot industrijski standardni model upravljanja oblaka ter poudarja sodelovanje in povezanost med IT in finančnim oddelkom ter poslovnimi rezultati.
Dosezite svoje FinOps cilje s SoftwareOne
FinOps praksa je sestavljena iz treh faz – informiranje, optimizacija in upravljanje. SoftwareOne vam lahko zagotovi uporabne vpoglede in smernice za vsako od teh faz.
Prijavi napako v članku