Izzivi in priložnosti, ki jih ne smemo zamuditi

V Sloveniji so številni posamezniki in organizacije podali svoje videnje razvoja umetne inteligence v prihodnjih letih, pri čemer je temeljno prepričanje vseh deležnikov, da je priložnost za preboj in konkurenčnost EU in posameznih držav članic mogoče doseči le s proaktivnim, premišljenim in ciljno usmerjenim delovanjem na vseh področjih razvoja umetne inteligence, upoštevaje izzive na etičnem, pravnem in tehnološkem področju. Cilj vseh nas mora biti ustvariti okolje, ki bo omogočilo, da EU postane najbolj konkurenčno okolje za razvoj umetne inteligence, ki bo svojim državljanom, institucijam in podjetjem nudilo takšno razvojno okolje, ki bo omogočilo največji izkoristek vseh prednosti, ki jih umetna inteligenca prinaša v vsakodnevno življenje in delo na vseh področjih družbe.

V pripravi nacionalna Strategija umetne inteligence

Slovenija je pristopila k podpisu deklaracije o sodelovanju na področju umetne inteligence in podprla koordiniran pristop Evropske komisije, ki izhaja iz dokumentov o prihodnosti umetne inteligence v Evropski uniji (COM (2018) 237 in COM (2018) 795. V Sloveniji je trenutno v pripravi nacionalna Strategija umetne inteligence, pri kateri sodelujejo široke skupine deležnikov, od javne uprave, civilne družbe, pravosodja, gospodarstva, raziskovalnih inštitucij in drugih deležnikov. Vztrajati pa moramo v čim bolj aktivni udeležbi pri oblikovanju stališč in pripomb pri nadaljnjem razvoju skupnih dokumentov na nivoju EU in v Sloveniji.

Evropski komisiji je potrebno dati polno podporo pri oblikovanju skupne strategije in usklajenega pristopa na nivoju vseh držav članic. Vsi se zavedamo pomena oblikovanja temeljnih principov in zlasti vrednot, na katerih naj temeljijo sistemi umetne inteligence, pri čemer ima Evropska unija edinstveno priložnost, da prevzame vodilno vlogo pri razvoju umetne inteligence v svetu, podobno kot je to storila na nekaterih drugih področjih, vključno z varstvom zasebnosti. Vrednote, ki jih delimo v Evropski uniji in so zapisane v DNK našega sobivanja, bodo ključne za umestitev umetne inteligence v vsakodnevna življenja na način, ki bo varen, etičen in dovolj napreden, da bomo imeli koristi vsi, ne le posamezna podjetja in posamezniki.

Razvoj je mogoč le ob dialogu vseh deležnikov

Pri branju Bele knjige o razvoju umetne inteligence v EU pa je potrebno poudariti nekaj misli in pomislekov. Kakršen koli nadaljnji razvoj je mogoč le ob dialogu vseh deležnikov: javnega sektorja in normodajalcev, strokovnjakov na področju umetne inteligence, gospodarstva in civilne družbe. Pri tem bo ključno opredeliti pojem “umetne inteligence” na način, ki bo omogočil učinkovit regulatorni okvir. Razvoj umetne inteligence ima in bo imel zlasti pozitivne učinke na posamezne države članice in njihova gospodarstva, zato bo ključno pojem umetne inteligence opredeliti dovolj široko in se izogniti togim in restriktivnim pravnim omejitvam, ki bi omejile možnost evropskih državljanov in podjetij, da polno izkoristijo prednosti umetne inteligence. Brez dvoma je pri tem potrebno ohraniti in krepiti pravni okvir varstva osebnih podatkov in zasebnosti.

Na področjih, kjer je regulacija nujna in potrebna, moramo najprej izkoristiti vse obstoječe predpise na področju tehnoloških inovacij in razvoja. Izogniti se moramo ustvarjanju novih, pogosto konfuznih in kompleksnih predpisov in graditi na obstoječih okvirjih. Vsakršen nov predpis pa mora biti “pameten” in mora enakopravno upoštevati etična, socialna in ekonomska vprašanja. Zlasti pa je pomembno, da celotnega področja umetne inteligence ne stlačimo v enotne in vseobsegajoče predpise, saj je področje bistveno preveč kompleksno za “uniformne” rešitve.

Vsi se zavedamo morebitnih nevarnosti

Pristop, ki temelji na oceni tveganj, ki jih prinaša umetna inteligenca na posamezno področje našega življenja in dela je najbolj učinkovit. Področja, kjer je tveganje večje, naj bodo intenzivneje normirana, področja z manjšim ali ničelnim tveganjem pa naj ostanejo v domeni samoregulacije. Škoda, ki bi jo neuvedba rešitev na podlagi umetne inteligence prinesla je pogosto večja od potencialnih nevarnosti. Seveda se pri tem vsi zavedamo morebitnih nevarnosti, ki jih prinaša uvedba umetne inteligence v vsakdanje življenje. Takšno področje je denimo tehnologija prepoznave obrazov. A povsem prepovedati to možnost (in tehnologije v ozadju) bi bilo nesmiselno in nemogoče, zlasti zaradi vpetosti evropskega prostora v globalne tokove, kjer države, s katerimi tekmujemo na tehnološkem področju, takšnih omejitev ne poznajo. Podjetja, ki jim bo razvoj tehnoloških rešitev onemogočen ali bodo pri njem ovirane, bodo svojo dejavnost preprosto premaknile v druge države in jurisdikcije. Nenazadnje: pandemija, ki smo ji priča in ki bo po vsej verjetnosti še nekaj časa krojila naša življenja, nas je naučila pomembne lekcije: številne aplikacije, ki so namenjene izključno omejitvi pandemije in reševanju življenj, bi lahko bile prepoznane kot “visoko tvegane”, njihova uvedba pa bi bila prepovedana ali pa bi morali miniti meseci in leta, preden bi jih lahko vpeljali v vsakodnevno življenje na evropskih tleh.

Vsakršna regulacija mora torej zasledovati številne cilje, pri čemer jih mora obravnavati sorazmerno in enakopravno. Zadnje, kar si želimo v EU je ustvariti pravni okvir, ki bo imel izrazit “ohlajevalni” učinek na inovacije in konkurenčnost v evropskem prostoru. Slovenija ima edinstveno priložnost, da kljub svoji majhnosti ohrani eno od vodilnih vlog v Evropski uniji na področju razvoja umetne inteligence. Posamezniki in razvojne inštitucije, pa tudi podjetja so omogočila Sloveniji preboj med najbolj razvite države v trenutni fazi razvoja umetne inteligence. Od nas vseh pa je odvisno, kako hitro, prodorno in uspešno bomo nadaljevali zastavljeno delo.