(Ne)uspehi razvoja digitalne prihodnosti Slovenije

V zadnjih mesecih smo v Sloveniji gostili vrsto domačih in mednarodnih konferenc s področja digotalizacije, ki so poleg uspehov na številnih področjih izpostavila tudi množico izzivov, ki Slovenijo neobhodno čakajo v zelo bližnji (digitalni) prihodnosti.

Potreba po načrtovanju na področju digitalizacije

Slovenska digitalna koalicija (Digitalna.si) je v ljubljanski Hiši Evropske unije novembra organizirala drugi Forum Slovenske digitalne koalicije. Digitalna.si združuje šest deležnikov iz vseh delov slovenske družbe: Vlado RS, Gospodarsko zbornico, Rektorsko konferenco, Mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo, Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov, Skupnost občin Slovenije in Digitalnega glasnika. Namen koalicije je doseganje medsektorskih razvojnih učinkov, ki bodo pospešili razvoj digitalne družbe in omogočili izrabo razvojnih priložnosti IKT in interneta. Je del mreže digitalnih koalicij v Evropski uniji.

In kaj lahko izluščimo iz osnutka sklepne deklaracije? Digitalizacija v Sloveniji je postala splošna razvojna prioriteta na vrsti razvojnih področij, kljub temu pa je Slovenija po kompozitnem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI 2019 padla na 16. mesto (naj spomnimo, da smo bili leta 2007 ned najnaprednejšimi državami v EU po omenjenem indeksu). Največje vrzeli beležimo pri uporabi internetnih storitev, človeškem kapitalu, integraciji digitalnih tehnologij v gospodarstvu in povezljivosti. Kot marsikje drugod v Sloveniji je izvajanje strateških razvojnih dokumentov in dogovorjenega med deležniki (digitalizacije) nezadostno, kar kaže na potrebo po ureditvi sistema strateškega načrtovanja na področju digitalizacije. Poznavanje digitalnih tehnologij in razvojnih priložnosti digitalizacije je pri odločevalcih na podpovprečni ravni, pika na “i” pa je neustrezna raven usklajenosti aktivnosti digitalizacije med različnimi razvojnimi področji.

Je povprečje vse, kar zmoremo?

Slovenija se torej giblje v povprečju razvitosti digitalne družbe v Evropski uniji. Je to res vse, kar zmoremo? Na posameznih področjih imamo izjemne razvojne in gospodarske presežke, žal pa kot družbena celota ne znamo in zmoremo izkoristiti vseh priložnosti. V zadnjem času vseeno beležimo tudi nekaj izjemno pozitivnih novic: globalni center za razvoj umetne inteligence pod okriljem Unesca bo v Ljubljani, tudi sicer Slovenija na področju razvoja umetne inteligence postaja vse bolj (globalno) prepoznavna. Digitalizacija je uvrščena visoko med prioritetami slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici 2021. Sredstva za raziskave razvoja sicer ostajajo pod povperečjem deleža v BDP v EU, a se povečujejo. Splošno zavedanje v gospodarstvu, civilni družbi in javnem sektorju glede pomena digitalizacije za prihodnost slovenskega gospodarstva, družbe, okolja, prometa, izobraževanja in vseh drugih področij, se vseskozi povečuje.

Na katerih področjih moramo torej doseči več? Velik pomen za gospodarstvo bo imelo visoko zmogljivo računalništvo, robotika in dodajalne proizvodnje (3D tiskanje, t.i. additive manufacturing); ključno bo zagotavljati visoko raven kibernetske varnosti, umestitev umetne inteligence in kvantnega računalništva kot novih tehnoloških mega trendov, povečati vlogo tehnologije obsežnih podatkov in kripto tehnologij ter v vseh starostnih skupinah izboljšati digitalno pismenost in veščine prebivalstva (v okviru formalnega izobraževalnega sistema in pri vseživljenjskem učenju zaposlenih in starejših). Potrebno bo povečati investicije v vzpostavitev napredne digitalne infrastrukture – v optična komunikacijska omrežja, mobilna 5G omrežja in infrastrukturo visoko zmogljivega računalništva, urediti sistem elektronskih identitet, uvesti eID in izboljšati uporabniško izkušnjo storitev e‑uprave.

Seveda pa nobeden od navedenih ukrepov ne bo možen brez izboljšanja vključenosti civilne družbe v vse faze odločanja o digitalnih ukrepih in brez spodbudnega regulatornega okolja, ki bo omogočalo razmah digitalnega gospodarstva in digitalizacijo drugih industrijskih sektorjev ter področij družbe. Brez tega ne bomo nikoli “e-sLOVEnia”.