IBM in Google v 150-milijonski misiji za razvoj 100.000-kubitnega superračunalnika
Projekt, v katerega IBM vlaga preračunanih 92 milijonov evrov, Google pa dodatnih 46 milijonov evrov (50 milijonov USD), predstavlja enega največjih akademsko-industrijskih sodelovanj v zgodovini računalništva. Osrednji cilj je premostitev vrzeli med trenutnimi procesorji, kot je IBM-ov 433-kubitni Osprey, in sistemi, ki bodo sposobni izvajati kompleksne algoritme brez napak. Za dosego 100.000 kubitov bo potreben popolnoma nov pristop h kvantni komunikaciji, middleware opremi in predvsem naprednemu popravljanju napak (error correction).
Razvoj bo potekal v več fazah. Prvi korak je izdelava načrta za “kvantno-centrično superračunalništvo”, kjer bodo kvantni procesorji delovali kot specializirani pospeševalniki ob boku klasičnih superračunalnikov. IBM namerava uporabiti svojo modularno arhitekturo Quantum System Two, ki omogoča povezovanje več procesorjev v enotno omrežje. Google po drugi strani prinaša svoje izkušnje s procesorji, kot je Sycamore, in poudarek na doseganju t.i. kvantne prednosti v realnih aplikacijah, kot sta razvoj novih materialov za baterije in optimizacija gnojil za kmetijstvo.
Strokovnjaki z Univerze v Tokiu bodo vodili prizadevanja za vzpostavitev dobavne verige za nove komponente, vključno s kriogeniko in kontrolno elektroniko, ki bo morala delovati pri temperaturah blizu absolutne ničle (-273,15 °C). Če bo načrt uspešen, bo do leta 2033 svet dobil napravo, ki bi lahko v nekaj urah rešila probleme, za katere bi današnji najhitrejši računalniki potrebovali tisočletja. To ne bo le tehnološki dosežek, temveč orodje za reševanje podnebnih sprememb prek simulacij zajemanja ogljika in odklepanje novih skrivnosti kvantne kemije.
Prijavi napako v članku




























